Jedro

ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko.

V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijana odločba razveljavi v odločitvi glede zavrženja tožbe (tč. II izreka) in odločitvi o pravdnih stroških (tč. II in popravni sklep) in v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II. V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (tč. III izreka).

III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje dovolilo spremembo tožbe in zavrglo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala plačilo 215.081,50 EUR U., d. o. o., z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 6. 2012 dalje, zavrnilo pa je podrejeni tožbeni zahtevek za plačilo enakega zneska tožnici. V posledici take odločitve je tožnici naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženi stranki v znesku 5.080,90 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi. S popravnim sklepom z dne 8. januarja 2014 je sodišče znesek stroškov odmerilo na 10.080,90 EUR.

2. Zoper obe odločbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijani odločbi razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica obširno povzema svoje trditve iz tožbe in opisuje odnose med njo, družbo in razvezanim načinom, kot direktorjem in solastnikom družbe. Tožnica je pred vložitvijo tožbe brez uspeha uveljavljala od toženca, da ji omogoči vpogled v poslovno dokumentacijo in ker toženec ni hotel sklicati skupščine, tožnici ni preostalo drugo kot da vloži, da se ugotovi višina oškodovanja. Tožnici je z zavrženjem tožbe onemogočena pravica do sodnega varstva in pravica do nepristranskega sojenja. V pritožbi se tožnica sklicuje na sodno prakso in trdi, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, da zaradi opustitve odločanja o vložitvi a.p.s. na skupščini družbe niso izpolnjene predpostavke za meritorno obravnavanje primarnega tožbenega zahtevka, medtem ko pravna teorija potrjuje, da je tožnica z izčrpanjem vseh razpoložljivih sredstev zaradi prenehanja in odprave odškodovanja družbe, ki ga je povzročil toženec družbi pridobita materialnopravno upravičenje. Glede zavrnitve podrejenega tožbenega zahtevka tožnica uveljavlja, da izpodbijana sodba nima razlogov o zastaranju, prav tako pa ni mogoče preizkusiti očitka o nesklepčnosti. Napačna je tudi odločitev o stroških glede na vrednost spornega predmeta, ta nagrada znaša 3,907,05 EUR (nagrada za postopek 1.654,90 EUR, pavšal 20,00 EUR ter 20 % DDV), prav tako je napačno stališče, da je toženec upravičen do povračila stroškov za vsakega odvetnika, saj mu gre po sodni praksi le plačilo za enega odvetnika.

3. Pritožba je deloma utemeljena.

4. ZGD-1 je v čl. 503 uvrstil tudi družbeniško tožbo (acto pro socio) kot možnost, da proti družbeniku, ki iz družbeniškega razmerja ne izpolni obveznosti do družbe, kot tožeča stranka nastopi drug družbenik v svojem imenu, vendar za družbo. Gre za materialnopravno upravičenje pod pogoji iz čl. 503 ZGD-1 in ne za procesno predpostavko kot zmotno označuje zahtevo tožnice pri uveljavljanju primarnega tožbenega zahtevka sodišče prve stopnje. Ker gre za materialnopravno upravičenje, ki ga uveljavlja tožnica, bi moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti o njeni pravici, ne pa, da je odločilo, da niso podane procesne predpostavke za odločanje o zahtevku po čl. 503 ZGD-1, saj kot že omejeno gre za materialnopravno upravičenje.

5. Glede podrejenega tožbenega zahtevka pa je odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno pravilna, saj tudi po oceni pritožbenega sodišča tožnica uveljavlja tožbeni zahtevek brez materialnopravne podlage, saj tožnica kot družbenica ne more uveljavljati tožbenega zahtevka proti tožencu kot družbeniku, saj za kaj takega ni pravne podlage, za spregled pravne osebnosti po čl. 8 ZGD-1 pa tožnica ne navaja ustrezne trditvene podlage, ne glede na to, da sodba sodišča prve stopnje v tem delu nima razlogov glede zastaranja.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbi tožnice delno ugoditi in odločbo sodišča prve stopnje razveljaviti v delu, ko je zavrglo tožbo, v ostalem delu pa pritožbo zavrniti (čl. 365 tč. 3 in čl. 353 ZPP).

7. Posledica delne razveljavitve odločbe sodišča prve stopnje ima za posledico tudi razveljavitev odločbe o stroških in popravnega sklepa o stroških. V primeru, da stranko zastopata dva pooblaščenca, ki sta odvetnika, ima stranka pravico do povračila stroškov le za enega odvetnika (VSL I Cpg 236/2011), tako, da je sodišče prve stopnje brez pravne podlage izdalo popravni sklep.

8. Izrek o stroških temelji na določbi čl. 165 v zvezi s čl. 154. in 155./2 ZPP.