Jedro

Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna tožniku izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino, s katero izrecno in brezpogojno dovoljuje, da se pri nepremičnini ID znak ... do celote in pri nepremičnini ID znak ... do 3/12 celote vknjiži lastninska pravica na tožnika. Odločilo je, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka v višini 1.302,35 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Toženka ni niti trdila niti dokazala dejstva, da je bil preklic darilne pogodbe opravljen v roku iz 543. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) in da je izjavo o preklicu sporočila tožniku. Tega dejstva sodišče ne more šteti za priznanega, saj je tožnik z navedbo, da mu ta dejstva niso znana, preprečil domnevo priznanja. Preklic z dne 11. 12. 2011 je sestavljen v obliki pogodbe in se vsebinsko ne obrača na tožnika. Toženka ni zatrjevala, da je bila v finančni stiski, ker ji je A. A. prenehal pomagati. Trdila je, da je bil preklic darilne pogodbe utemeljen, ker ji tožnik ni finančno pomagal. Izpodbijana sodba temelji na izvedbi informativnega dokaza z zaslišanjem A. A. Sodišče je nekritično verjelo izpovedbama toženke in A. A., ki ima interes, da toženka obdrži nepremičnino. A. A. je toženki postavil ultimat, da naj prekliče darilno pogodbo, sicer ji ne bo več pomagal. Izpovedal je, da toženka kljub ultimatu ni nemudoma preklicala darilne pogodbe. Zaradi tega tožnik domneva, da je imela toženka preklic pripravljen le za A. A. Poleg tega je mnenja, da iz izpovedbe A. A. izhaja zaključek, da je toženka imela zadosti sredstev za lastno preživljanje, saj je z njegovo pomočjo zmogla plačevati stroške dveh nepremičnin. S preklicom darilne pogodbe si je mesečne stroške samo povečala. Preklic pogodbe je bil predvsem v interesu A. A., ki je preko pomoči materi kril del stroškov predmetne nepremičnine. Toženka ima interes, da se nepremičnina ne proda. S predložitvijo računov in z zaslišanjem prič ni izkazala ogroženosti njenega preživljanja. Drugačna ugotovitev je zmotna in v nasprotju z listinskimi dokazi in zaslišanimi pričami. Toženka v nepremičnini ne prebiva in je zanjo le dodaten strošek. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe.

3. Toženka je odgovorila na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je tožnik svoj zahtevek utemeljeval zgolj na dejstvu, da toženkin preklic darilne pogodbe ni bil veljaven, ker njeno preživljanje naj ne bi bilo ogroženo. Tožnik ni zatrjeval dejstva, da preklic pogodbe ni bil opravljen v roku enega leta od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic, niti dejstva, da preklic obdarjencu ni bil sporočen. Tožnikova zakonita zastopnica se z navedbo, da ji razmere med pravdnima strankama po sklenitvi darilne pogodbe niso znane, svojega trditvenega bremena ni mogla razbremeniti. Zaradi tega v konkretnem pritožbenem postopku niso več dovoljene pritožbene navedbe o dejstvu, da obdarjenec naj ne bi prejel toženkine izjave o preklicu in da preklic naj ne bi bil opravljen v skladu s 543. členom OZ (prvi odstavek 337. člena ZPP).

6. Tožnik neutemeljeno meni, da predstavlja izvedba dokaza z zaslišanjem A. A. nedovoljen informativni dokaz. Z njegovim zaslišanjem toženka ni nadomestila trditvene podlage, saj je konkretizirano ugovarjala tožbenemu zahtevku z dokazno podprto trditvijo, da je darilno pogodbo utemeljeno preklicala. Po sklenitvi pogodbe je namreč prišla v položaj, v katerem je bilo ogroženo njeno preživljanje, preklic pa je opravila v dogovoru z A. A., ki se je zavezal plačevati stroške njenega preživljanja.(1) Poleg tega je trdila, da je v finančno stisko prišla, ker je tožnik prekršil ustni dogovor, da bo skrbel zanjo.(2) Ugotovitev, da je toženka prišla v finančno stisko, ker ji je A. A. prenehal finančno pomagati in da tožnik toženki ni nudil finančne pomoči, predstavlja zgolj podrobnejšo konkretizacijo dejstvenega substrata o ogroženem preživljanju toženke.

7. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je skrbna, natančna in prepričljiva ter skladna z določilom 8. člena ZPP. Zato jo pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se strinja z ugotovitvijo o ogroženosti toženkinega preživljanja. Prepričljiva je njena izpovedba, da je za preživetje z nizko pokojnino potrebovala finančno pomoč, da ji je A. A. pred sklenitvijo darilne pogodbe s tožnikom finančno pomagal in da ji tožnik ni finančno pomagal. Ravno tako je prepričljiva izpovedba A. A., ki je toženki po ugotovitvi, da je sklenila darilno pogodbo s tožnikom, čeprav ji je on redno finančno pomagal od očetove smrti naprej (več kot 25 let), prenehal finančno pomagati. Takšno ravnanje je še dodatno podprto z ugotovitvijo A. A., da je toženka z njegovim denarjem pomagala tožniku in da tožnik kljub drugačni zavezi ni toženki nudil nobene finančne pomoči. Ker predstavlja enega izmed nosilnih razlogov izpodbijane sodbe ugotovitev, da toženka brez pomoči A. A. ni imela dovolj sredstev za preživetje, se tožnik neutemeljeno sklicuje na dejstvo, da naj bi toženka zaradi pomoči A. A. imela zadosti sredstev za preživetje. Čeprav v konkretnem postopku vprašanje, v čigavem interesu naj bi toženka preklicala darilno pogodbo s tožnikom, ni pravno relevantno, je iz dokaznega postopka razvidno, da jo je preklicala v svojem interesu, da bi si zagotovila nadaljnjo finančno pomoč A. A., ki jo je nujno potrebovala za preživetje. Toženkine premoženjske razmere so se torej po sklenitvi darilne pogodbe bistveno spremenile. Takšna ugotovitev izhaja tudi iz toženkinega dopisa pooblaščencu tožnikove zakonite zastopnice (priloga A 9). Toženka je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dokazala dejstvo, da je darilno pogodbo preklicala zaradi ogroženega preživljanja. Pritožbena navedba, da je takšna ugotovitev v nasprotju z listinskimi dokazi, ni konkretizirana. Ker je bil preklic z dne 11. 12. 2011 v celoti realiziran, je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pa tudi kršitev, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), ni, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).

9. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je dolžan sam kriti svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP). Odgovor na pritožbo ni pripomogel k hitrejši rešitvi zadeve. Zato ne predstavlja potrebnega stroška (155. člena ZPP) in je stroške odgovora dolžna kriti toženka sama.

Op. št. (1): Primerjaj zapisnik o glavni obravnavi z dne 1. 10. 2015, list. št. 39. Op. št. (2): Prim. drugo pripravljalno logo, list. št. 42.