Jedro

Poravnava, ki je bila v nepravdnem postopku sklenjena med pravdnima strankama na tak način, da sta se pravdni stranki na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču in ne na kraju samem, dogovorili, "da naj meja poteka po mapi" ni le "vprašljiva", kot je v razlogih svoje odločbe zapisalo pritožbeno sodišče, ampak predstavlja poravnavo, s katero se meja med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka ni uredila po postopku in na način, ki je predpisan v ZNP. Zato s to poravnavo meja ni bila urejena, urejena pa tudi niso bila lastninska razmerja, ki so med pravdnima strankama sporna v tej pravdni zadevi.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožeče stranke s katerim je zahtevala od tožene stranke plačilo odškodnine, odmero zemljišč in odstranitev dela nasipa na parc. št. 982/3, v celoti kot neutemeljen zavrnilo, tožeči stranki pa naložilo, da mora toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 26.400 SIT.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je vložila tožeča stranka pravočasno revizijo in v njej uveljavljala revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pravdni stranki sta v nepravdnem postopku sklenili poravnavo in se z njo dogovorili, da meja med zemljišči, ki jih imajo v lasti in ki med seboj mejijo, poteka po mapi. S sklenitvijo sodne poravnave v nepravdnem postopku, ki je bil v teku pod opr. št. N 65/88, je bil nepravdni postopek pravnomočno končan. Zato sklenjena poravnava zavezuje obe pravdni stranki in sodišče. Kljub temu pa sodišče prve stopnje sklenjene poravnave ni upoštevalo, presoja sodišča druge stopnje glede učinkov sklenjene poravnave, pa je napačna. Če bi sodišče poravnavo upoštevalo bi ugotovilo, da je tožena stranka gradila na tujem svetu. Zato je odškodninski zahtevek tožeče stranke brez dvoma utemeljen. Natančnejša analiza zadev, ki so bile med pravdnima strankama že v teku pred sodiščem pa bi tudi pokazala, da tožena stranka spornih delov nepremičnin ni pridobila na podlagi darilne pogodbe. V pravdni zadevi, ki je bila v teku med toženo stranko in njenim bratom J.D., je bila res sporna lastninska pravica na nekem drugem zemljišču in ne na tem, ki je predmet spora v tej pravdni zadevi, vendar pa se kljub temu pojavlja vprašanje, zakaj sedanji toženec že takrat ni zahteval priznanja lastninske pravice tudi na zemljišču, ki je predmet spora v tej pravdni zadevi. I.in A.D. sta pred vložitvijo tožbe tožeči stranki zatrjevala, da sporno zemljišče toženi stranki ni bilo podarjeno. Kasneje sta svoje stališče spremenila. Ta sprememba je posledica maščevalnih namenov, ki jih imata sedaj A. in I.D. do tožnikov. Napačna je tudi dokazna ocena obeh izjav, ki sta bili v pismeni obliki predloženi sodišču. Darilne pogodbe v resnici nikoli ni bilo. Toženec se je samovoljno širil v zemljišče tožnikov. Pravni prednik tožnikov I.D. je tako širjenje toleriral, zemljišča pa toženi stranki ni podaril. Okoliščine v katerih naj bi bila darilna pogodba sklenjena so sumljive in neživljenjske. Sodba sodišča prve stopnje poravnave sklenjene v nepravdni zadevi opr. št. N 65/88 in izjave sploh ne omenja. Tudi odločitev o zavrnitvi zahtevka na odstranitev in utrditev nasipa je napačna in je posledica nepoznavanja spisa ter zapisnika o ogledu. Ugotovitve o tem, da naj bi bilo zemljišče zamočvirjeno, so za odločitev nebistvene. Reviziji naj se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V skladu z določbo 390. člena ZPP je bila revizija vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ob obravnavanju revizije ni ugotovilo, da bi prišlo v postopku do bistvene kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Vse druge bistvene kršitve določb ZPP revizijsko sodišče obravnava le, če jih revizija izrečno ali vsebinsko navaja v razlogih (386. člen ZPP). Tožeča stranka tega ni storila.

Z revizijskimi trditvami, da je napačen zaključek nižjih sodišč, da je bila darilna pogodba sklenjena in realizirana, da se je tožena stranka v zemljišče, ki je sedaj v zemljiški knjigi vpisano na tožečo stranko, širila samovoljno, da zemljišče ni zamočvirjeno, da so okoliščine v katerih naj bi bila zatrjevana darilna pogodba sklenjena, sumljive in neživljenjske, in da je zmotna tudi ocena predloženih pismenih izjav, pa tožeča stranka izpodbija dokazno oceno nižjih sodišč in s tem v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljeno dejansko stanje. To pa v revizijskem postopku ni dovoljeno (3. odstavek 385. člena ZPP).

Materialnopravno pravilen pa je tudi zaključek pritožbenega sodišča glede učinkov poravnave, ki je bila med pravdnima strankama sklenjena v nepravdnem postopku, ki je bil v teku pod opr. št. N 65/88. Poravnava je bila namreč sklenjena v nepravdnem postopku na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču, udeleženci pa so se s poravnavo dogovorili, "da naj meja poteka po mapni meji".

Postopek za ureditev mej je urejen v Zakonu o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86 - v nadaljevanju ZNP). V tem postopku opravi sodišče narok na kraju samem, na katerega povabi poleg udeležencev tudi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče (134. člen ZNP). Na naroku na kraju samem se napravi skica, iz katere mora biti razviden sporni prostor ter meja, ki jo je sodišče določilo na kraju samem oziroma o kateri je bila sklenjena sodna poravnava. Skica je sestavni del zapisnika o naroku (135. člen ZNP). Materialnopravna pravila, po katerih sodišče odloča v mejnem sporu, so določena v 136. členu ZNP. Med temi pravili pa ni "določanja mej po mapi". Potem, ko sodišče izvede predpisani postopek in uredi mejo v skladu z materialnopravnimi pravili iz 136. člena ZNP, je potrebno mejo še označiti s trajnimi mejnimi znamenji (1. odstavek 138. člena ZNP). Potem, ko je ureditev meje v nepravdnem postopku dokončna, se sklep izvede tudi v zemljiškem katastru, zato ga je sodišče dolžno z vsemi njegovimi deli (skica, izmeritveni podatki) poslati pristojnemu upravnemu (geodetskemu) organu (3. odstavek 138. člena ZPP). Ob upoštevanju navedenih določb ZNP poravnava, ki je bila v nepravdnem postopku opr. št. N 65/88 sklenjena med pravdnima strankama na tak način, da sta se pravdni stranki na prvem naroku, ki je bil opravljen na sodišču in ne na kraju samem, dogovorili, "da naj meja poteka po mapi" ni le "vprašljiva", kot je v razlogih svoje odločbe zapisalo pritožbeno sodišče, ampak predstavlja poravnavo, s katero se meja med zemljišči udeležencev nepravdnega postopka ni uredila po postopku in na način, ki je predpisan v ZNP. Zato s poravnavo sklenjeno v nepravdnem postopku opr. št. N 65/88 meja ni bila urejena, urejena pa tudi niso bila lastninska razmerja, ki so med pravdnima strankama sporna v tej pravdni zadevi.

Ob ugotovitvi, da leži nasip na delu nepremičnine parc. št. 982/3, ki je bila predmet darilne pogodbe in ob upoštevanju nadaljnje ugotovitve, da tožnika nista dokazala obstoja nobenega pravnega naslova, ki bi jima dopuščal vožnje preko tega nasipa, sta nižji sodišči utemeljeno zavrnili tudi tožbeni zahtevek tožeče stranke na odstranitev in utrditev dela nasipa na tak način, da bosta tožnika preko nasipa lahko vozila z vsemi kmečkimi vozili (3. točka izreka sodbe sodišča prve stopnje).

Iz navedenih razlogov je bilo potrebno revizijo kot neutemeljeno zavrniti (393. člen ZPP).