Jedro

Ker tožnik prošnje za BPP ni dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke z dne 29. 8. 2022, je ni bilo mogoče obravnavati kot prošnjo za dodelitev nujne BPP v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

_Izpodbijana odločba_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obsegu sestave in vložitve revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 843/2022 z 14. 8. 2022. 2. V obrazložitvi citira prvi in drugi odstavek 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Ob upoštevanju teh zakonskih določb, 10. člena in prvega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS), je po vpogledu v Centralni register prebivalstva RS, Register transakcijskih računov, bazo podatkov Geodetske uprave RS, evidenco registriranih vozil, bazo podatkov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in Register Klirinško depotne družbe d.d., ugotovila, da je tožnik samska oseba, ki je v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje (torej od maja 2022 do julija 2022) prejel lastni dohodek v skupni višini 3.316,70 EUR. Ta obsega seštete periodične dohodke - pokojnine v mesečni višini 1.105,57 EUR. Tožena stranka je zaključila, da njegov povprečni mesečni dohodek presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke in trenutno znaša 843,78 EUR. To pomeni, da presega limit za odobritev BPP, zato je njegovo prošnjo za dodelitev BPP zavrnila, brez da bi se spustila v presojo višine drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

_Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu_

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je izpodbijani akt pavšalen in protizakonit, saj iz izreka ni vidno kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena. Iz spisa in izpodbijane odločbe je namreč razvidno, da je zaprosil za nujno BPP, ki se na podlagi prvega odstavka 36. člena ZBPP dodeli ne glede na materialni položaj prosilca. Tega tožena stranka ni upoštevala. Sodišču smiselno predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo po opravljeni glavni obravnavi odpravi in zadevo vrne drugemu organu za BPP v ponovno odločanje.

4. Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču posredovala upravni spis.

_Odločanje po sodnici posameznici_

5. Sodišče je 11. 1. 2023 odločilo, da v zadevi na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odloča sodnik posameznik.

_Odločanje brez glavne obravnave_

6. Ker dejansko stanje, relevantno za odločitev v zadevi,1 med strankama ni sporno, je sodišče odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1.2 _Presoja sodišča_

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove prošnje za dodelitev BPP v obsegu sestave in vložitve revizije zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 843/2022 z 14. 8. 2022. Tožena stranka se v izpodbijani odločbi sklicuje na določbe prvega in drugega odstavka 13. člena ter na 12. člen ZUPJS in ugotavlja, da tožnik že z višino lastnega dohodka presega limit za odobritev BPP, zato se ni spustila v presojo drugega tožnikovega premoženja in v presojo objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

9. Med strankama višina tožnikovega mesečnega dohodka, ki jo je v izpodbijani odločbi ugotovila tožena stranka, ni sporna. Tožnik namreč v tožbi tem ugotovitvam ne ugovarja. Zatrjuje pa, da je vložil prošnjo za odobritev nujne BPP ter da iz izreka izpodbijane odločbe ni razvidno, kakšna vrsta BPP mu je bila zavrnjena. Smiselno torej zatrjuje, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti oziroma da iz nje ni razvidno, če je bilo odločeno o njegovi prošnji za odobritev nujne BPP.

10. ZBPP dodelitev nujne BPP ureja v 36. členu. Če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP na podlagi omenjene zakonske določbe po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena ZBPP, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. Takšna prošnja se vloži najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja. Če je vložena po izteku navedenega roka, se jo zavrže kot prepozno, če se oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. Strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne BPP iz prvega odstavka tega člena. Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. 11. Tožnik ne prereka, da ga je tožena stranka s pozivom z dne 29. 8. 2022 pozvala k dopolnitvi vloge tudi v primeru, če naj se njegova vloga obravnava kot prošnja za dodelitev izjemne (nujne) BPP. Okoliščine tega pozivanja so navedene v 9. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, iz katere izhaja, da je bil tožnik pozvan naj v roku 3 dni prošnjo dopolni tako, da toženi stranki po skrbnici vroči izpolnjen in podpisan Obrazec za BPP št. 1 ter izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji. V tej izjavi naj se tudi natančno in konkretno opredeli (vključno s predložitvijo morebitnih dokazil) do predhodnih ugotovitev Službe za BPP glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev izjemne BPP. V zvezi s tem naj podrobneje pojasni dejanske okoliščine iz 22. člena ZBPP in kakšne finančne posledice ima to zanj (t.j. položaj materialne ogroženosti). Predloži naj tudi dokazila, iz katerih bo to razvidno. Tožniku je bilo pojasnjeno, da bo to omogočilo presojo ali so podani vsebinski pogoji za dodelitev izjemne BPP. Tožnik je po skrbnici v odgovoru na poziv z dne 3. 9. 2022 pojasnil, da poziva z dne 29. 8. 2022 ne razume, saj so toženi stranki podatki iz 23. člena ZBPP splošno znani že od uveljavitve ZBPP, po 36. členu ZBPP pa se nujna BPP prosilcu nemudoma dodeli za opravo dejanja, ki ga do preteku roka ne bo mogoče opraviti. Dodal je še, da kljub temu iz previdnosti dostavlja izpolnjen Obrazec BPP št. 1 in podpisano izjavo k prošnji.

12. Ker torej tožnik prošnje za BPP ni dopolnil v skladu s pozivom tožene stranke z dne 29. 8. 2022, je ni bilo mogoče obravnavati kot prošnjo za dodelitev nujne BPP v skladu s prvim odstavkom 36. člena ZBPP. Izpodbijana odločba je pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 1 Glej: točki 9 in 11 obrazložitve te sodbe. 2 Po prvem odstavku 59. člena ZUS-1 lahko sodišče odloči brez glavne obravnave (sojenje na seji), če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno.