Posredovanje podatka o višini neodplačanega kredita zastavitelju nepremičnine

Datum

02.03.2026

Številka

07121-1/2026/187

Kategorije

Bančništvo, Posredovanje osebnih podatkov

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa do podatka o višini neodplačanega kredita. Pojasnjujete, da je vaša nepremičnina zastavljena v zavarovanje tujega dolga (bančnega posojila). Kot zastaviteljica ste želeli pridobiti informacijo o višini še neodplačanega kredita, saj menite, da imate zato zakoniti interes. Banka je vašo zahtevo zavrnila. Zaprošate za mnenje IP.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, 40/25 – ZInfV-1 in 10/26 – ZP-1L, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi posredovanje) mora obstajati pravna podlaga (npr. soglasje zadevnega posameznika ipd.). IP sicer ni znano, da bi obstajala posebna zakonska podlaga, ki bi v opisanem primeru vlagateljici (kot zastaviteljici nepremičnine za tuj dolg) sama po sebi dajala pravico do pridobitve podatkov od banke kreditodajalke o višini še neodplačanega kredita v primeru, ko kreditojemalec dolg redno poplačuje. Sam postopek posredovanja in vsebino zahteve nadalje določa 41. člen ZVOP-2.

V kolikor je zahteva za posredovanje zavrnjena, lahko vlagateljica zahteva sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek.

Obrazložitev

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov (vključno z njihovim posredovanjem) ne more presojati. Konkretno presojo lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec.

V primeru podatka o stanju neodplačanega kredita je potrebno upoštevati, da ima ta podatek dvojno naravo – gre za osebni podatek kreditojemalca (fizične osebe) in za zaupni bančni podatek o kreditojemalcu, ki ga je banka dolžna varovati skladno z določbami Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21, 123/21 – ZBNIP, 2/25 – odl. US in 17/25). Za vsako obdelavo osebnih podatkov (tudi posredovanje) mora obstajati pravna podlaga. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa 6. člen Splošne uredbe – v vašem primeru bi v poštev lahko prišle morebiti naslednje pravne podlage: privolitev zadevnega posameznika (člen 6(1)(a)), zakonska obveznost upravljavca (člen 6(1)(c)), zakoniti interes (6(1)(f)). Vlagatelj zahteve za posredovanje mora torej izkazati, da ima veljavo pravno podlago za pridobitev želenih podatkov (npr. da ima soglasje zadevnega posameznika (v konkretnem primeru kreditojemalca) ipd.). IP sicer ni znano, da bi obstajala posebna zakonska podlaga, ki bi zastaviteljici v primeru rednega odplačevanja kredita sama po sebi dajala pravico do pridobitve podatka o višini še neodplačanega kredita kreditojemalca. Vlagatelj, ki ima pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov, le-te pridobi tako, da vloži zahtevo, iz katere izhaja veljavna pravna podlaga za pridobitev podatkov in utemeljenost zahteve, razen če zakon določa drugače. Kot že omenjeno uvodoma, pa je potrebno v primeru zahteve za posredovanje bančnih podatkov posamezne stranke upoštevati tudi določbe ZBan-3, in sicer določbe 146. člena[1], ki določa, kdaj lahko banka zaupne podatke razkrije in kateri osebi.

Postopek posredovanja je nadalje določen v 41. členu ZVOP-2, in sicer določa, da mora zahteva za posredovanje osebnih podatkov vsebovati naslednje podatke:

1.podatke o vlagatelju zahteve (za fizično osebo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča) ter podpis vlagatelja oziroma pooblaščene osebe;

2.pravno podlago za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov;

3.namen obdelave osebnih podatkov oziroma razloge, ki izkazujejo potrebnost in primernost osebnih podatkov za dosego namena pridobitve;

4.predmet in številko ali drugo identifikacijo zadeve, v zvezi s katero so osebni podatki potrebni, ter navedbo organa ali drugega subjekta, ki obravnava zadevo;

5.vrste osebnih podatkov, ki naj se mu posredujejo;

6.obliko in način pridobitve zahtevanih osebnih podatkov.

Upravljavec vlagatelju zahteve, če drug zakon ne določa drugače, zahtevane osebne podatke posreduje najpozneje v 15 dneh od prejema popolne zahteve ali pa ga v tem roku pisno obvesti o razlogih, zaradi katerih mu zahtevanih osebnih podatkov ne bo posredoval. Upravljavec in vlagatelj zahteve se v roku iz prejšnjega stavka lahko dogovorita za njegovo podaljšanje.

V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov, lahko zahtevate sodno varstvo, o katerem odloča sodišče s splošno pristojnostjo v skladu z zakonom, ki ureja nepravdni postopek. IP je v skladu s četrtim odstavkom 41. člena ZVOP-2 namreč pritožbeni organ le v primerih, ko se zahteva za posredovanje osebnih podatkov nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig.

Lepo vas pozdravljamo.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijaska pooblaščenka

---

[1]146. člen ZBan-3 določa:

»(1) Banka mora varovati zaupne podatke iz prejšnjega člena, ne glede na način, na katerega je te podatke pridobila.

(2) Člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršenkoli način dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam, niti omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe, ali jih sami uporabiti za lastne namene.

(3) Dolžnost banke iz prvega odstavka tega člena glede varovanja zaupnih podatkov ne velja:

1.če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki;

2.če te podatke potrebuje Banka Slovenije, Evropska centralna banka, ali nadzorni organ za potrebe nadzora nad banko, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti;

3.če te podatke pisno zahteva komisija za preprečevanje korupcije ali če jih zaradi izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka pisno zahteva sodišče, državno tožilstvo ali policija, razen v primerih, ko za posredovanje zaupnih podatkov zakon izrecno določa odredbo preiskovalnega sodnika;

4.v primerih posredovanja podatkov nadrejenim osebam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami oddelka 10.3. tega zakona ali v skladu z ZFK;

5.če te podatke pisno zahteva preiskovalna komisija, kadar v skladu z zakonom, ki ureja parlamentarno preiskavo, izvaja preiskavo;

6.če te podatke pisno zahteva Računsko sodišče Republike Slovenije pri izvrševanju svojih pristojnosti v skladu z zakonom, ki ureja računsko sodišče;

7.za izmenjavo informacij o boniteti strank za namen upravljanja kreditnega tveganja:

-med člani sistema izmenjave informacij o boniteti strank, ki je vzpostavljen v skladu s predpisi za namene upravljanja kreditnega tveganja bank, ali

-z bankami držav članic ali sistemi za izmenjavo informacij o boniteti strank, organiziranih v drugih državah članicah, glede informacij o boniteti strank, ki so pravne osebe;

8.v drugih primerih, kjer zakon izrecno določa dolžnost banke glede posredovanja zaupnih podatkov o posamezni stranki.

(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja, če banka ali oseba iz drugega odstavka tega člena te podatke posreduje tožilstvu ali policiji z namenom, da naznani razloge za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

(5) Poleg primerov iz tretjega in četrtega odstavka tega člena lahko banka razkrije zaupne podatke tudi, če je to potrebno za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, ki jo banka sklene v okviru običajne bančne dejavnosti, in če prejemnik zagotovi ustrezno varovanje zaupnosti podatkov. Banka lahko za potrebe iz prejšnjega stavka razkrije le tiste zaupne podatke v zvezi s stranko, ki so nujno potrebni za sklenitev ali izvajanje pogodbe.

(6) Banka mora za vsako posredovanje zaupnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri zaupni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje desetih let po posredovanju teh podatkov.