Jedro

Če se firma dolžnika, navedena v izvršilnem naslovu, ne glasi tako, kot je bila v času nastanka izvršilnega naslova registrirana v sodnem registru, izvršilni naslov ni primeren za izvršbo.

Izrek

Ugovoru se ugodi, sklep o izvršbi se razveljavi, izvršba ustavi in predlog za izvršbo zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep o izvršbi za izterjavo upnikove terjatve, ki izvira iz sodne poravnave.

Zoper sklep o izvršbi je dolžnik pravočasno vložil ugovor. Sklep izpodbija tako zaradi procesnih kršitev kot zaradi kršitve materialnega prava. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo po tem, ko je s pravnomočnim sklepom z dne 23.4.2002 prvemu ugovoru dolžnika ugodilo in prvi izdani sklep o izvršbi razveljavilo. Dolžnik meni,da je bil s tem postopek končan, in da sodišče na podlagi poprave naziva dolžnika ne bi smelo izdati novega sklepa o izvršbi. Kot vsebinski ugovorni razlog pa navaja, da na dan nastanka izvršilnega naslova taka pravna oseba, kot je navedena v sodni poravnavi,ni bila registrirana, zato tudi dolžnik v tem postopku ni nikakršen pravni naslednik neobstoječe družbe. Predlaga razveljavitev sklepa o izvršbi in zavrženje predloga za izvršbo.

Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 3. odst. 58. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor je utemeljen.

ZIZ v 1. odst. 55. čl. primeroma našteva ugovorne razloge, ki jih zoper izdani sklep o izvršbi sme uveljavljati dolžnik. Seveda pa sme dolžnik uveljavljati tudi razloge, ki sicer izrecno v citirani določbi niso našteti, vendar prav tako preprečujejo izvršbo. ZIZ v uvodnih določbah v 21. čl. določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je izvršilni naslov primeren za izvršbo. Tako morajo v njem biti navedeni upnik, dolžnik in predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti. Ti elementi so predpogoj za izdajo sklepa o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova. Ugovorna navedba dolžnika, da izvršilni naslov vsebuje ime dolžnika, ki s tako firmo, kot je v izreku sodne poravnave navedena, ni bil nikoli registriran, je utemeljena. Iz priloge A 2 izhaja, da je bil v času nastanka izvršilnega naslova delodajalec - dolžnik v sodnem registru označen s firmo: N... struženi elementi iz lesa in stavbno pohištvo K... d.o.o. in s skrajšano firmo: N... K... d.o.o.. Podjetje ze svojo firmo kasneje sicer spremenilo, kar ne bi bilo sporno, če bi bil v izvršilnem naslovu (v času njegovega nastanka) navedeni dolžnik pravi oz. obstoječ. Tak pa (N... d.o.o. K..., kar izhaja iz priloge A1, str. 2) ni bil. Firma kot ime gospodraske družbe pa je tisti bistveni razlikovalni element, ki določa sam obstoj pravne osebe. Napaka oz. napačna navedba firme, kot je ta registrirana, lahko povzroči, da je navedena bodisi druga obstoječa pravna oseba bodisi sploh neobstoječa oseba. Ravno to pa je situacija, na katero ugovor utemeljeno opozarja. Izvršilni naslov, tak kot je, ni primeren za izvršbo, saj kot dolžnika navaja osebo, ki je ne tedaj ne sedaj ni. Napake v izvršilnem naslovu pa s popravo navedbe dolžnikove firme v izvršilnem predlogu (kakor je upnika pozvalo sodišče, ki je na podlagi ugovora zoper prvi sklep o izvršbi le-tega le razveljavilo, ni pa izvršbe ustavilo in zavrnilo predloga za izvršbo, tako da bo ponovni izdaji sklepa o izvršbi do postopkovne kršitve ni prišlo) ni možno sanirati. Zato je pritožbeno sodišče ugovoru ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi razveljavilo, izvršbo ustavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo (3. odst. 58. čl. ZIZ).