Jedro

Odločitev o odvzemu stikov nasprotnega udeleženca z mld. hčerkama je sprejelo na podlagi določbe 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Utemeljilo je, da bi bila v primeru, da sodišče očetu stikov ne bi odvzelo, korist mld. hčerk ogrožena.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo dne 13. 9. 2014 sklenila udeleženca tega nepravdnega postopka (točka I. izreka), mld. hčerki A. A. in B. B. je zaupalo v vzgojo in varstvo materi (točka II. izreka), odločilo je, da je nasprotni udeleženec dolžan kot oče mld. A. A. in B. B. plačevati vsaki mesečno preživnino v višini 300,00 EUR od dne 12. 7. 2022 do dne 17. 11. 2023 in od pravnomočnosti predmetnega sklepa dalje (točka III. izreka), nasprotnemu udeležencu je odvzelo pravico do stikov z mld. hčerkama (točka IV. izreka), v presežku je glede predlagane preživnine predlog predlagateljice zavrnilo (točka V. izreka). Nadalje je zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca z dne 1. 12. 2023 zoper sklep o začasni odredbi z dne 24. 11. 2023 (točka VI. izreka). Pod točko VII. je odločilo, da z dnem pravnomočnosti tega sklepa preneha veljati začasna odredba Okrožnega sodišča na Ptuju II N 167/2022 z dne 6. 3. 2023 in II N 167/2022 z dne 24. 11. 2023 ter pod točko VIII. odločilo, da nosita vsaka pravdna stranka svoje stroške tega postopka, razen stroškov izdelave izvedenskega mnenja izvedenca klinične psihologije v višini 2.319,94 EUR, ki jih je naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu, kateri jih je dolžan v 15. dneh plačati na račun Okrožnega sodišča na Ptuju.

2.Zoper citirani sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Navaja, da sklep izpodbija v celoti z razlogi napačno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev določb nepravdnega postopka. Nadalje navaja, da ni nasprotoval razvezi, ne more pa se strinjati s tem, da se mu odvzame pravica do stikov ter da se mu določi preživnina za vsako od hčerk v višini 300,00 EUR, ker plačevanja takšne preživnine ne zmore. Sodišče ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal. Meni, da mu je pravica do stikov odvzeta nezakonito. Otroka sta popolnoma zmanipulirana s strani matere in jima je že nastala nepopravljiva škoda. Ta škoda ni nastala zaradi njegovih ravnanj, temveč zaradi negativnega vpliva matere, ki je pri hčerkah uspela doseči to, da z očetom nimata nikakršnih kontaktov. V razmerju do otrok ni bil nikoli obsojen, da bi kakorkoli z njima narobe ravnal. Poseg glede odvzema pravice do stikov je najhujši in ima za vse, tako za nasprotnega udeleženca kot za hčerki, nepopravljive posledice. Sodišče bi moralo glede na njegov predlog nadaljevati dokazni postopek z novim izvedencem. To ni storilo, zato je dokazni postopek nepopoln. Glede preživnine navaja, da je odločitev v nasprotju z dokazi v spisu. Napačno je stališče sodišča, kakšne prihodke naj bi imel nasprotni udeleženec. Sodišče ni upoštevalo njegove zmožnosti preživljanja in je bistveno previsoko ocenilo potrebe otrok. Sodišče mu ne verjame, da je slabega zdravstvenega stanja in da nima visokih prihodkov. Kakšne prilive na svoj račun je imel ob začetku postopka ni pomembno za določitev preživnine, potrebno je upoštevati, da je nasprotni udeleženec zaradi psihičnih pritiskov in številnih sodnih postopkov postal nezmožen za delo. Zaposlen je le za štiri ure, o čemer je vložil dokazila. Tudi formalno ne bi mogel biti v zunajzakonski skupnosti, ker je bil še vedno poročen. Pojasnil je, zakaj sta bila s C. C. v skupnem stanovanju. Tudi ona je podala svojo izjavo. C. C. se ne ukvarja z isto dejavnostjo, kot se je prej nasprotni udeleženec in je taka trditev sodišča napačna. Pojasnil je tudi medsebojne prilive med njima. To, da C. C. v določenem delu posluje z istimi poslovnimi partnerji kot je nekoč udeleženec, ne pomeni ničesar. Vložil je pogodbo o zaposlitvi pri podjetju Z. d.o.o., kjer prejema 601,68 EUR bruto, in to je njegov dohodek in nič drugega. Zato bi sodišče moralo določiti preživnino v višini največ 80,00 EUR. Predložil je najemne pogodbe, ki jih sodišče ni upoštevalo. Sodišče bi moralo imeti na dan odločanja njegove nove podatke o zaposlitvi in o prihodkih. Tako pa se sklicuje na podatke za dve leti nazaj, ko je imel prihodek v višini 12.985,55 EUR, kar je bilo v letu 2022. Na kakšen način je sodišče porazdelilo preživninsko breme glede na plačo predlagateljice, ni mogoče razbrati. Prav tako se ne strinja, da mora sam plačati stroške izvedenke, saj za takšno odločitev ni nikakršne osnove.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Nepravdni stranki sta starša 14-letne A. A. in 13-letne B. B., ki sta z izpodbijanim sklepom zaupana v varstvo in vzgojo materi. Sledeč pritožbi za očeta ni sprejemljiva odločitev o višini preživnine, ki jo je sodišče določilo v višini 300,00 EUR za vsako ter odločitev sodišča, da se mu odvzame pravica do stikov z mld. hčerkama. Navaja, da v razmerju do otrok ni bil nikoli obsojen, da bi kakorkoli ravnal z njima narobe, zato deklicama škoda ni nastala zaradi njegovih ravnanj, temveč zaradi negativnega vpliva njune matere.

5.Nasprotni udeleženec v uvodu navede, da izpodbija sklep v celoti, a iz obrazložitve pritožbe izhaja, da ne nasprotuje razvezi zakonske zveze, odločitvi, da se hčerki dodelita v vzgojo in varstvo materi in tudi ne odločitvam v zvezi z izdanimi začasnimi odredbami. Stroškovno odločitev izpodbija v delu, kjer je sodišče odločilo, da nosi nasprotni udeleženec sam stroške, ki so nastali v zvezi z angažiranjem izvedenca klinične psihologije.

6.Sodišče druge stopnje je v okviru uradnega pritožbenega preizkusa (določba prvega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v povezavi z določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1) ter v okviru pritožbenih razlogov ugotovilo, da sodišče ni storilo uradno upoštevanih kršitev pravil pravdnega postopka. Kršitev pravice do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ni predmet uradnega pritožbenega preizkusa. Nasprotni udeleženec to kršitev navede ne dovolj konkretizirano, da bi sodišče lahko v tem delu opravilo pritožbeni preizkus.

7.Odločitev o odvzemu stikov očetu z mld. hčerkama temelji na skupni dokazni oceni vseh izvedenih dokazov, ki jih je sodišče vsakega posebej ocenilo ter povezalo v razumno in preverljivo dokazno oceno. Zlasti natančno je ocenilo izvid in mnenje izvedenke klinične psihologije, z navedbo prepričljivih razlogov v točkah 33 in 34 in sicer kot strokovno in popolno. Ključne ugotovitve izvedenke so, da so pri obeh hčerkah prisotne obsežne psihološke posledice predhodnega družinskega dogajanja - nasilja, ki ga je izvajal nasprotni udeleženec skozi daljše časovno obdobje, ter da jima je konkretno fizično in psihično nasilje pustilo posledice na čustvenem, telesnem, psihosomatskem in kognitivnem področju. Ugotovljene posledice je izvedenka za vsako od mld. deklic natančno strokovno utemeljila in opisala, kako se te posledice izražajo v vedenju in ravnanju vsake od deklic. Bistvene zaključke izvedenke v celoti potrjuje mnenja centra za socialno delo ter zaključki sodišča, do katerih je sodišče prišlo, ko je samo opravilo neformalni razgovor s hčerkama pravdnih strank. CSD kot institucija s strokovno usposobljenimi svetovalci, je do svojih ugotovitev prišel skozi spremljanje družinske dinamike nepravdnih strank v daljšem časovnem obdobju.

8.Ugotovljeno dejansko stanje1, da je ogrožanje posledica večletnega nasilja nasprotnega udeleženca, ki ga je izvajal nad materjo in kateremu sta bili deklici izpostavljeni, je sodišče prve stopnje pravilno materialnopravno okvalificiralo. Odločitev o odvzemu stikov nasprotnega udeleženca z mld. hčerkama je sprejelo na podlagi določbe 173. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ). Utemeljilo je, da bi bila v primeru, da sodišče očetu stikov ne bi odvzelo, korist mld. hčerk ogrožena Sodišče je zato na podlagi prvega odstavka 173. člena DZ očetu odvzelo pravico do stikov, ker sta deklici zaradi teh stikov ogroženi in je mogoče le z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njune koristi.

Glede preživnine

9.Nasprotni udeleženec se pritožuje na odločitev o višini preživnine, ki jo je sodišče določilo na znesek 300,00 EUR za vsako od mld. hčera. Nasprotni udeleženec navaja, da je "popolnoma napačno stališče sodišča, kakšne prihodke naj bi imel, da ni upoštevalo njegovega slabega finančnega stanja, slabega zdravstvenega stanja ter dejstva, da ima mati otrok visoko plačo.

10.Ustava RS otrokom, zaradi njihove ranljivosti in nebogljenosti, zagotavlja posebno varstvo in skrb (prvi odstavek 56. člena URS). Pri tem morajo biti starši tisti, ki za to nosijo glavno odgovornost. Otrokove koristi morajo biti njihova poglavitna skrb. DZ določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok.

11.Sodna praksa tolmači določbo 189. člena DZ v smislu, da morata starša prispevati k preživljanju svojih otrok praviloma v istem deležu od svojih prejemkov in ob upoštevanju dejanske pridobitne sposobnosti2. Pri porazdelitvi preživnine med oba starša sodišče upošteva tudi dejstvo, na koga odpade pretežno breme vzgoje in skrbi za otroka in mora biti na tem staršu sorazmerno manjše breme skrbi za preživljanje otroka3.

12.Sodišče je preživninsko zmožnost nasprotnega udeleženca, torej njegove dejanske prihodke ter poleg tega tudi njegovo sposobnost mesečnega zaslužka, ugotavljalo na podlagi navedb in dokazil, ki jih je v spis vložil nasprotni udeleženec sam ter na podlagi dokazov, ki jih je sodišče v okviru nepravdnega postopka samo pridobilo4. Vse izvedene dokaze je natančno ocenilo ter jih povezalo v skupno dokazno oceno, z razlogi navedenimi v točki od 23. do 30 obrazložitve. Pri tem je ustrezno dokazno vrednotilo dejstvo, da je nasprotni udeleženec ob začetku predmetnega postopka kot samostojni podjetnik uspešno opravljal dejavnost, tekom postopka pa je podal predlog za izbris podjetja ter se za polovični delovni čas zaposlil v družbi z omejeno odgovornostjo, kjer prejema mesečno približno 700,00 EUR. Pravilno je ocenilo tudi dejstva v zvezi s poslovno dejavnostjo C. C., katera opravlja isto podjetniško dejavnost kot jo je pred zaprtjem podjetja opravljal nasprotni udeleženec, ter dejstvo, da nekateri prilivi na poslovnem računu C. C. s.p. ustrezajo višini prejemkov, kot jih je pred zaprtjem na svoj poslovni račun prejemal nasprotni udeleženec in so nakazani s strani istih plačnikov.

13.Sodišče prve stopnje je v točkah 28, 29 in 30 dovolj natančno, da omogočajo preizkus, navedlo razloge za zaključek, da so dejanski mesečni dohodki nasprotnega udeleženca, kot tudi njegova zmožnost ustvarjanja dohodka, bistveno višji kot jih je tekom postopka, in kot to ponavlja v pritožbi, navajal nasprotni udeleženec. V obravnavanem postopku je pomembno, kakšne so dejanske zmožnosti nasprotnega udeleženca in te tudi po oceni sodišča druge stopnje, niso manjše kot so bile pred uvedbo obravnavanega postopka. To dejstvo je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo. Zato ni mogoče pritrditi pritožbi, da sodišče pri porazdelitvi preživninskega bremena ni upoštevalo določbe DZ, da se mora preživnina določati po potrebah upravičencev in zmožnostih zavezancev na dan odločanja o preživnini. Sodišče je z višino dohodkov, ki jih je nasprotni udeleženec prejemal ob uvedbi tega postopka, le dodatno utemeljilo njegovo dejansko preživninsko sposobnost. Ustrezno je ocenjevalo tudi trditve in dokaze nasprotnega udeleženca glede njegovega zdravstvenega stanja in navedlo ustrezne zaključke, ki jih sodišče druge stopnje povzema.

14.Pritožba zgolj pavšalno navaja, da je sodišče bistveno previsoko ocenilo potrebe otrok. Sodišče je v točki 21 zelo natančno presojalo stroške mesečnih potreb obeh mld. otrok, in sicer po posameznih postavkah ter se do vsake posebej opredelilo. Ker pritožba ne pove glede katere postavke in v kakšnem deležu naj bi sodišče previsoko ocenilo potrebe otrok, sodišče druge stopnje na te pritožbene navedbe ne odgovarja.

15.Nasprotni udeleženec se neutemeljeno pritožuje tudi zoper stroškovno odločitev , ki mu nalaga povračilo stroškov, ki so nastali z izdelavo izvedeniškega mnenja izvedenke klinične psihologije ter z njenim zaslišanjem. Sodišče je o stroških postopka zakonito odločilo po prostem preudarku, skladno z določbo 101. člena ZNP-1. Upoštevalo je naravo postopka, torej varstvo koristi mld. otrok nepravdnih strank. Razloge za odločitev, da je nasprotni udeleženec dolžan povrniti stroške izvedenca na račun okrožnega sodišča, je navedlo v točki 41 obrazložitve in jih sodišče druge stopnje kot pravilne povzema. S tem je sodišče utemeljilo razloge za uporabo odločitve o stroških postopka po prostem preudarku.

16.Po obrazloženem je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP, v zvezi z 42. členom ZNP-1 zavrnilo.

-------------------------------

1Pritožba splošen očitek napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ne utemelji s konkretnimi in jasnimi navedbami. Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni predmet uradnega pritožbenega preizkusa, zato sodišče druge stopnje tega preizkusa ni opravilo.

2Na primer VSL IV Cp 1012/2022 z dne 18. 8. 2022, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20. 8. 2021 in VSL sklep IV Cp 528/2022 z dne 17. 5. 2022.

3VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, Barbara Novak, Komentar Družinskega zakonika, Ur. l. RS, Ljubljana 2019, stran 638.

47. člen ZNP-1: V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, ali če gre za varstvo pravic oseb iz drugega odstavka prejšnjega člena (otroci), sodišče ugotavlja tudi dejstva, ki jih udeleženci niso navedli, in izvaja tudi dokaze, ki jih udeleženci niso predlagali.

-------------------------------

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 173, 173/1, 189 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 56, 56/1