Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi upošteva določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi, ali pa se uporabijo pravila skupnosti iz XXVIII. poglavja Obligacijskega zakonika, ob prenehanju pa določba 1010. člena Obligacijskega zakonika.

Obrazložitev

1. Toženec vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo, s katero je sodišče druge stopnje zavrnilo njegovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, da je dolžan tožnici plačati 29.150,51 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2008 in ji povrniti pravdne stroške. Trdi, da se neenotnost uporabe prava kaže že v obeh zadevah pravdnih strank pred sodiščem. Višje sodišče v Ljubljani je namreč v zadevi II Cp 1259/2015 (v kateri se obravnava drug del premoženja pravdnih strank, in sicer hiša v Vrbljenah) odločilo, da je treba razmerje strank v času skupnega življenja presojati po določbah, ki veljajo za družbeno pogodbo, medtem, ko je v tej zadevi glede stanovanja na P. oziroma kupnine zanj sodišče odločilo, da je višina solastninskih deležev v skladu z njunim dogovorom, ki ga toženec ni uspel izpodbiti. Trdi, da je solastninska pravica posledica nastanka skupnosti, ki je obstajala pred nakupom nepremičnine, pravno pa je urejena v določbah o družbeni pogodbi, zlasti pa v XXVIII. poglavju Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) z naslovom Skupnost. Predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se za razmerja iz premoženjske skupnosti - solastnine dveh oseb, ki sta skupaj pridobili solastnino po enakih deležih, pa njuna skupnost ne ustreza statusu izvenzakonske skupnosti, ob delitvi (prodaji in delitvi kupnine) upošteva zgolj določba 65. člena Stvarnopravnega zakonika in solastninski delež, vpisan v zemljiški knjigi in ne pravila skupnosti?

2. Ali je materialnopravno pravilno stališče, da se uporabijo pravila Skupnosti iz XXVIII. poglavja OZ in določbe skupnosti, ob prenehanju pa določba 1010. člena OZ in poplačilo skupnih obveznosti tretjim in obveznosti udeležencev, ki so jih ti poravnali na račun drugih udeležencev?

3. Ali je procesno dopustna protispisnost zaključevanja sodišča in neenakopravna obravnava druge stopnje pri presoji, da je bil kredit samo toženčev in ne skupen?

2. Vrhovno sodišče ocenjuje, da so pogoji za revizijo iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku podani, zato je dopustilo glede vprašanja, kot je oblikovano v izreku sklepa.