Jedro

Hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi moral biti človek posebej pozoren.

Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari. Dejstvo, da ima človek v roki kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani obsodilni del sodbe spremeni tako, da je tožena stranka namesto na prvi stopnji prisojene odškodnine v znesku 5.950,00 EUR dolžna plačati tožeči stranki odškodnino v znesku 4.650,00 (štiri tisoč šeststo petdeset 00/100) EUR in v odločitvi o pravdnih stroških tako, da ji je namesto na prvi stopnji prisojenih pravdnih stroškov v znesku 705,27 EUR dolžna povrniti pravdne stroške v znesku 543,21 (petsto triinštirideset 21/100) EUR.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem obsegu potrdi izpodbijani obsodilni del sodbe sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 84,42 (štiriinosemdeset 42/100) EUR v 15 dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje delno ugodilo tožbenemu zahtevku, ko je razsodilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnici) odškodnino za nepremoženjsko škodo iz škodnega dogodka z dne 8.1.2007, ko se je poškodovala na stopnišču stanovanjskega bloka zavarovanke toženke, 5.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje dalje do plačila. Prisojeni znesek predstavlja odškodnino za telesne bolečine v višini 3.200,00 EUR (zahtevani znesek je bil 3.500,00 EUR), za strah v višini 750,00 EUR (zahtevani znesek 1.000,00 EUR) in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 2.000,00 EUR (zahtevani znesek 5.500,00 EUR). V presežku je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo, glede na uspeh v pravdi pa je toženki naložilo še povrnitev pravdnih stroškov tožnici v znesku 705,27 EUR v roku 15 dni po prejemu sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila.

Proti citirani sodbi je toženka vložila pravočasno pritožbo. Izpodbija obsodilni del sodbe za znesek 2.300,00 EUR in posledično stroškovno odločitev. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in se v pritožbenem postopku zavzema za spremembo izpodbijane sodbe v smeri pritožbenih izvajanj oziroma podrejeno razveljavitev te in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je delno utemeljena.

V čem naj bi sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb procesnega prava, pritožba izrecno ne pove in tudi iz razlogov tega ni moč razbrati, ker pa pri pregledu in preizkusu zadeve v smeri uradno upoštevnih bistvenih kršitev pritožbeno sodišče teh ni našlo, ta pritožbeni razlog ni podan.

Pri nadaljnjem preizkusu zadeve v smeri uveljavljanih pritožbenih razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje glede na izvedeni in pravilno ocenjeni dokazni postopek vse dejanske okoliščine, ki so bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, pravilno in tudi v tolikšni meri ugotovilo, da je na podlagi teh lahko sprejelo pravilne materialnopravne zaključke o temelju tožbenega zahtevka in o prisoji odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, medtem ko je pravilna uporaba materialnega prava - 179. člena Obligacijskega zakonika - OZ narekovala znižanje na prvi stopnji prisojenih odškodnin za telesne bolečine in za strah in sicer v smeri, kot je ti odškodnini kot primerni označila toženka.

O temelju tožbenega zahtevka: Kot izhaja iz razlogov izpodbijane sodbe, je sodišče prve stopnje glede na dejanske ugotovitve, da je bila stopnica, na kateri je tožnica padla, poškodovana, povsem pravilno zaključilo, da bi zavarovanka toženke nezgodo lahko preprečila z ustreznim vzdrževanjem in saniranjem poškodovane stopnice oziroma z namestitvijo ustreznega opozorilnega napisa na nevarnost poškodovane stopnice in je zato pravilno zaključilo, da je za obravnavani škodni dogodek zaradi opustitve dolžnega vzdrževanja zavarovanka toženke v celoti krivdno odgovorna za škodo, ki jo je utrpela tožnica brez kakršnega njenega soprispevnega deleža. Pravilno je tudi zaključilo, da tožnica pri hoji po stopnicah navzdol ni videla poškodovane stopnice, prav tako pa ji ni mogoče očitati neprevidnosti in nepazljivosti, saj hoja po stopnicah predstavlja vsakdanjo in običajno ravnanje in sama po sebi še ne predstavlja nevarnosti oziroma okoliščine, na katero bi morala biti tožnica posebej pozorna. Takšne razloge izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče v celoti povzema, glede na pritožbena izvajanja, ki grajajo temelj tožbenega zahtevka, pa le še dodaja: Že glede na razloge izpodbijane sodbe je treba zavrniti pritožbena izvajanja, da je tožnica v času škodnega dogodka v rokah držala posode s kosilom, s "polnimi rokami" pa da hoja ni več povsem običajna, zato se je nevarnost za nastanek škode povečala. Izkustveno nesprejemljivo je, da hoja po stopnicah z obremenjenimi rokami ni več povsem običajna, saj v vsakdanjem življenju v večini primerov ljudje ne hodijo tudi po stopnicah praznih rok, temveč imajo v teh določene stvari, kot je držala obravnavanega dne tožnica v rokah posode s kosilom za oskrbovanko; dejstvo, da je v roki, in sicer v nosilni vrečki nosila kosilo za eno osebo, pa ne predstavlja tolikšnega bremena, da bi se nevarnost za nastanek škode povečala, kot je to morebiti podano pri prenašanju bremen velikih dimenzij ali velike teže. Ta pritožbena izvajanja pritožbeno sodišče kot neutemeljena zavrača; nadaljnja izvajanja, da je tožnica že večkrat šla tako "gor kot tudi dol" po stopnicah in zato ni mogoče govoriti, da poškodovane stopnice ni zaznala, kot tudi da ni uporabljala držala in tako ni bila dovolj pazljiva, pa pritožbeno sodišče ni presojalo, saj oboje predstavlja nedopustno pritožbeno novoto v skladu s 337. členom ZPP, ko se pritožba niti ne sklicuje na dejstvo, da navedenega ni mogla pravočasno uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Pritožbena izvajanja o podani soodgovornosti tožnice za nastali škodni dogodek v višini 20 % so zato neutemeljena.

O višini prisojene odškodnine: Za telesne bolečine je sodišče prve stopnje tožnici prisodilo odškodnino v višini 3.200,00 EUR, kar je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča glede na dejanske ugotovitve izvedenca medicinske stroke o trajanju in intenziteti telesnih bolečin, kot tudi ob upoštevanju vseh nevšečnosti v času zdravljenja, pa tudi glede na izpovedbo tožnice o tej obliki škode, previsoka odškodnina, zato jo je pritožbeno sodišče znižalo na 2.200,00 EUR oziroma za znesek 1.000,00 EUR. Poudariti je namreč treba, da kot izhaja iz izvedenskega mnenja, tožnica hudih telesnih bolečin ni trpela, pri njej so bile prisotne le srednje hude telesne bolečine, pa še te v trajanju nekaj ur, medtem ko je lahke pogoste telesne bolečine trpela tri tedne in občasne lahke telesne bolečine dva meseca. Glede na trajanje in intenziteto prestanih telesnih bolečin ob upoštevanju vseh nevšečnosti v času zdravljenja, ki ni bilo dolgotrajno (dva meseca), bilo pa je brez zapletov, tožnica je imela 4. in 5. prst imobiliziran v longeti tri tedne, opravila pa je tudi fizikalno terapijo in dobila blokado (injekcije v boleče mesto), je povsem primerna in pravična odškodnina za to obliko škode v višini 2.200,00 EUR, kolikor je kot primerno odškodnino označila tudi toženka.

Prav tako je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici previsoko odškodnino za strah glede na mnenje izvedenca medicinske stroke o trajanju primarnega strahu - ta se je kazal le v zmerni intenziteti in je bil kratkotrajen (ob samem padcu po stopnicah) in trajanju ter intenziteti sekundarnega strahu, ki se je prav tako kazal v zmerni intenziteti in je občasno trajal dva meseca. Po prepričanju pritožbenega sodišča je primerna in pravična odškodnina za to obliko škode v znesku 450,00 EUR, saj je tolikšna odškodnina tudi skladna s smernicami in merili iz 179. člena OZ ter s sodno prakso v primerljivih primerih.

Neutemeljena pa je pritožbena graja na prvi stopnji prisojene odškodnine za duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti. Sodišče prve stopnje je namreč tožnici za to obliko škode glede na izvedensko mnenje izvedenca medicinske stroke prisodilo povsem pravično in primerno denarno zadoščenje. Dejstvo je namreč, da so pri tožnici zaradi poškodbe prsta desne roke prisotne zmerne funkcionalne motnje, ki se kažejo v slabi koordinaciji gibov mezinca desne roke, pri stisku prstov v pest mezinec zaostaja, kar jo moti pri delu in ima težave predvsem pri opravilih, kjer je treba hitro prijemati predmete, zaradi česar je prijem desne roke nepopolen, večkrat pa se mezinec, ker ji ostane deloma v pokrčenem položaju, tudi zatakne ob različne predmete. Pritožbeno sodišče verjame izpovedbi tožnice, ki jo je povzelo tudi sodišče prve stopnje, da jo navedena funkcionalna motnja ovira pri njenem poklicnem delu, pa tudi sicer pri njenem vsakdanjem življenju, zato je na prvi stopnji prisojena odškodnina za to obliko škode v znesku 2.000,00 EUR tudi ob upoštevanju njene starosti (ob škodnem dogodku je bila stara 50 let), povsem primerna in pravična. Pritožbena izvajanja po znižanju odškodnine tudi za to obliko škode pritožbeno sodišče kot neutemeljena zavrača. Pritožbeno sodišče pa še poudarja, da je na drugi stopnji prisojena odškodnina kot celota v znesku 4.650,00 EUR povsem primerna teži utrpele poškodbe in njenim posledicam ter skladna s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče delno sledilo pritožbi in je izpodbijani obsodilni del sodbe spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe - 4. točka 358. člena ZPP.

Delna sprememba odločitve o glavni stvari je imela za posledico tudi spremembo stroškovne odločitve. Uspeh tožnice sedaj znaša 47 %, uspeh toženke pa 53 %. Na prvi stopnji odmerjenih pravdnih stroškov pritožba ne graja, zato bi bila toženka tožnici glede na njen uspeh dolžna povrniti 577,66 EUR pravdnih stroškov oziroma tožnica toženki glede na toženkin uspeh 34,45 EUR pravdnih stroškov, po medsebojnem pobotanju pa je toženka dolžna tožnici povrniti 543,21 EUR pravdnih stroškov.

O pritožbenih stroških je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Toženka je s svojo pritožbo uspela v višini 56 %, zato ji je v tem obsegu tožnica dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka, katere je pritožbeno sodišče odmerilo le za vloženo pritožbo v višini 147,80 EUR in od tega 2 % za materialne stroške v višini 2,95 EUR, kar skupaj znaša 150,75 EUR oziroma glede na njen 56 % uspeh ji je tožnica dolžna povrniti 84,42 EUR pritožbenih stroškov. Toženka obrestnega zahtevka od uveljavljanih pritožbenih stroškov ni zahtevala, zato ji teh pritožbeno sodišče ni prisodilo.