Jedro

Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi.

Izrek

Pritožba se zavrže. Stroške odgovora na pritožbo trpijo stranke same.

Obrazložitev

S sklepom z dne 10. aprila 2009 je Okrajno sodišče v Žalcu v zapuščinski zadevi po pokojnem A. P. ugotovilo, da zapuščina obsega osebni avtomobil znamke F. F. …, letnik ... in stanovanje na naslovu Z. …, G. številka ... I. nadstropju v izmeri 56,43 m2, ki ni vpisano v zemljiško knjigo na podlagi kupoprodajne pogodbe št. ... z dne 28. 11. 1991 s prodajalcem H. G. Ž. v večstanovanjski stavbi, katere lastnik je družba M. d.o.o.. Sodišče je odločilo, da postane na podlagi 9. člena Zakona o dedovanju (ZD) državna lastnina in se izroči R. S., vrednost zapuščine pa je ocenjena na 12.000,00 EUR. Ta sklep je postal pravnomočen 20. 5. 2009. Udeleženka R. S. je priporočeno po pošti 5. 8. 2013 posredovala pritožbo po izteku roka na podlagi 173. člena ZD, v kateri navaja, da se pritožuje zoper sklep sodišča D 415/2008 z dne 10. 4. 2009. Navaja, da uveljavlja pritožbeni razlog napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi izpostavlja situacijo prezadolžene zapuščine in navaja, da je 5. 11. 2009 vložila predlog za uvedbo stečaja zapuščine v skladu z določbami ZFPPIPP. Temu predlogu pa je Okrožno sodišče ugodilo in 4. 12. 2009 izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. S predložitvijo predloga za začetek stečaja zapuščine so skušali urediti zemljiškoknjižno stanje ter zemljiškoknjižnega lastnika pozvalo, da izstavi ustrezno zemljiškoknjižno listino, vendar tega ni storil. Nato opisuje situacijo, povezano s kupoprodajno pogodbo glede stanovanja, ki je bil predmet zapuščine in navaja, da iz celotne zgodovine sledi, da je bilo sporno stanovanje predmet nadaljnjih razpolaganj. Stečajni upravitelj v stečajnem postopku ni storil ničesar, ampak je zoper njo vložil tožbo, v kateri zahteva zaradi poplačila v stečajnem postopku priznanih terjatev plačilo 19.520,04 EUR. Tako ima interes, da se sklep o dedovanju spremeni tako, da se ugotovi pravi obseg premoženja, ki se izroči R. S. Pri tem se sklicuje na 173. člen ZD, ki dopušča vložitev pritožbe po poteku pritožbenega roka.

Odgovor na pritožbo so vložili stečajni upravitelj v imenu stečajne mase ter zakoniti dedinji B. H. in E. K. Pritožba ni dopustna.

Sklep o dedovanju je postal pravnomočen 20. 5. 2009 z vsebino, kot je navedeno zgoraj. V skladu s tretjim odstavkom 173. člena ZD lahko sodišče druge stopnje odloča tudi o pritožbi, ki ni vložena pravočasno, vendar s tem ne smejo biti prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Odločanje o nepravočasni pritožbi je v zapuščinskem postopku sicer možno, vendar pa le pod izjemnimi pogoji. V skladu z določbo 220. člena ZD pravnomočni sklep o dedovanju, volilu ali kakšni drugi pravici iz zapuščine veže stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Obravnavanje zapuščine, ki je končano s pravnomočnim sklepom o dedovanju je za stranke, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku, razsojena stvar. Zoper pravnomočen sklep o dedovanju ni dovoljena obnova postopka, če pa so podani pogoji za obnovo, lahko stranke uveljavljajo svoje pravice v pravdi po izrecni določbi 221. člena ZD. Dejstva, ki jih RS navaja v pritožbi bi lahko v pravdnem postopku pripeljala do obnove postopka, ne more pa jih pritožbeno sodišče obravnavati kot prepozno pritožbo.

Pritožnica v pritožbi uveljavlja razloge, ki predstavljajo nova dejstva, takšna, o katerih se v zapuščinskem postopku očitno ni vedelo. Vendar takšnega dejanskega stanja ne more izpodbijati s pritožbo, vloženo po pravnomočnosti sklepa o dedovanju in po preteku petih let od pravnomočnosti. Ravnati mora v skladu z 221. členom ZD in svoje pravice uveljavljati v pravdi. Tako je bilo potrebno pritožbo v skladu z določbi 343. člena ZPP v zvezi s 164. členom ZD zavreči kot prepozno, saj ne obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 173. člena ZD. Tako je bilo potrebno pritožbo v skladu z določbo drugega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD kot prepozno zavreči. Stroške odgovora na pritožbo trpijo stranke same (ZPP člen 165, 154/1).