Jedro

Ker je sodišče prve stopnje očitno spregledalo (pravno odločilne) navedbe tožeče stranke, ji je odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. S tem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo plačilni nalog opr. št. Plg 100/2016 z dne 25. 1. 2017 in zavrnilo tožbeni zahtevek.

2. Zoper takšno odločitev se je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pritožila tožeča stranka. Višjemu sodišču je predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženi stranki je bila pritožba vročena, vendar nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe (med drugim) navedla, da sta pravdni stranki dne 20. 11. 2008 sklenili Kreditno pogodbo št. ..., da sta po zadnjem aneksu rok plačila podaljšali do 14. 11. 2014 in da kredit v tem roku ni bil vrnjen, in sicer je ostalo neplačano: - 519,07 EUR zapadle glavnice; - 4,72 EUR rednih (pogodbenih) obresti za obdobje od 1. 10. 2014 do 14. 11. 2014; - 90,14 EUR zakonskih zamudnih obresti (od tega 1,52 EUR za obdobje od 1. 1. 2014 do 18. 3. 2014, preostanek pa se nanaša na zakonske zamudne obresti od neplačanih rednih obresti in neplačane glavnice od dne zapadlosti kredita do 13. 12. 2016). Tožeča stranka je tudi pojasnila kaj pomeni posamezna oznaka v koloni obračuna, na kateri podlagi in na kakšen način je obračunala (pogodbene in zamudne) obresti ter za vse svoje navedbe priložila relevantne dokaze (rokovnik za kredit, obračune obremenitev, izpisek iz poslovnih knjig,...).

6. Glede na navedeno se kot zmotna izkaže presoja sodišča prve stopnje, da tožeča stranka naj ne bi pojasnila kakšna je višina vtoževane glavnice in obresti; tako višino glavnice, kot obresti je tožeča stranka zadostno opredelila že v dopolnitvi tožbe. Ker je te (pravno odločilne) navedbe sodišče prve stopnje očitno spregledalo, je tožeči stranki odvzelo možnost obravnave pred sodiščem. S tem je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki jo smiselno uveljavlja pritožnica. Ugotovljene kršitve pa ni mogoče odpraviti z obravnavanjem na pritožbeni stopnji, saj bi opredeljevanje višjega sodišča do nosilnih dejanskih argumentov (in dokazov) tožeče stranke, ki jih je sodišče prve stopnje spregledalo, pomenilo, da so bili le-ti obravnavani in preizkušani le na eni stopnji sojenja (kršitev pravice do pritožbe). Višje sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP), v katerem bo moralo o tožbenem zahtevku vsebinsko odločati.