Jedro

Po besedilu se določba 5. odstavka 17. člena ZOdv nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se Odvetniški pisarni ..., iz sredstev sodišča priznajo stroški zastopanja v bruto znesku 68,53 EUR.

2. Zagovornik osebe v pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Trdi, da se peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv) nanaša le na zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskem postopku in na zastopanje v okviru brezplačne pravne pomoči. Glede na to bi mu morala biti priznana nagrada v polnem znesku. Navedeno izhaja tudi iz obrazložitve predloga Zakona o dopolnitvah zakona o odvetništvu z dne 4. 12. 2014 (v nadaljevanju: predlog ZOdv-D). Med cilji za sprejem novele je navedeno, da je cilj predloga omejitev izdatkov državnega proračuna za storitve odvetnikov, ko ti delujejo v okviru obveznega sistema zastopanja po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih in v okviru obveznega zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. Tako stališče je zavzel tudi Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije. Sodišče je na tak sklep na podlagi drugega odstavka 19. člena Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT) vezano. Glede na navedeno bi mu morala biti priznana nagrada za zastopanje na naroku v višini 200 točk in ne le 100 točk, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep zavzema stališče, da gredo zagovorniku, postavljenem v postopku namestitve osebe v varovanem oddelku socialnovarstvenega zavoda na podlagi Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), stroški zastopanja v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Opira se na peti odstavek 17. člena Zakona o odvetništvu, po katerem je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

5. Pritožbeni očitki o zmotnosti navedenega stališča niso utemeljeni. Jezikovna razlaga določbe ne nudi podlage za razlago, za katero se zavzema pritožba. Po besedilu se določba nanaša na vse odvetnike, postavljene po uradni dolžnosti. V to skupino sodijo tudi odvetniki, postavljeni po uradni dolžnosti v sodnih postopkih, ki tečejo na podlagi ZDZdr.

6. Sporno razumevanje določbe je skladno tudi z zakonodajalčevim namenom, kot je razviden iz predloga ZOdv-D.(1) V obrazložitvi 1. člena predloga ZOdv-D, s katerim je bil dodan peti odstavek 17. člena ZOdv, je navedeno, da bo nova odvetniška tarifa iz naslova plačil za delo odvetnikov, postavljenih po uradni dolžnosti, in odvetnikov, ki izvajajo storitve brezplačne pravne pomoči, povečala proračunske izdatke, da se zaradi nujnih varčevalnih ukrepov države s predlagano dopolnitvijo določajo nižja plačila za odvetnike, ki opravljajo storitve brezplačne pravne pomoči in zastopanja po uradni dolžnosti in se s tem ustrezno dolgoročno omejujejo učinki nove odvetniške tarife za državni proračun. Poleg tega je v uvodnih pojasnilih o razlogih za sprejem novele v zvezi s sporno določbo navedeno, da so odvetniki, ki so postavljeni po uradni dolžnosti, v drugačnem položaju kot tisti, ki delujejo na trgu in prosto iščejo in sprejemajo stranke. Prva skupina odvetnikov ne opravlja svobodne gospodarske dejavnosti, marveč opravlja naloge, ki iz Ustave izhajajo kot pozitivne obveznosti države, po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev.(2) Navedba v zakonodajnem gradivu, da gre za zastopanje po uradni dolžnosti v kazenskih postopkih, ne more nuditi dovolj podlage za izvzetje odvetnikov, ki zastopajo osebe v postopkih po ZDZdr. Tudi ti so namreč postavljeni po uradni dolžnosti in zaradi učinkovitega zagotavljanja pravice zastopanih do sodnega varstva (kot naloge države v primerih ranljivih skupin oseb), nagrada in stroški pa se (praviloma(3)) krijejo iz sredstev sodišča, torej iz proračuna (51. člen, ki na podlagi drugega odstavka 75. člena velja tudi za sprejem brez privolitve v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda, in 68. člen ZDZdr).(4)

7. Pritožbeno stališče o obveznosti stališča Upravnega odbora Odvetniške zbornice Slovenije za obravnavani primer ne velja. Ne gre za razlago tarife, na kar se nanaša 19. člen OT,(5) ampak za razlago zakona.

8. Po ugotovitvi, da materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno in da tudi niso podane, po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega prava, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Op. št. (1): Poročevalec DZ RS z dne 4. 12. 2014. Op. št. (2): Gradivo se opira na stališče Ustavnega sodišča v odločbi U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 35/2009).

Op. št. (3): Izjema so primeri, v katerih postopek ni bil začet po uradni dolžnosti in je bil predlog zavrnjen, predlagatelj pa ni bil izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo. Obravnavani primer ne sodi mednje.

Op. št. (4): Enako stališče je bilo zavzeto tudi v sklepih VSC Cp 138/2015 z dne 9. 3. 2015 in VSL I Cp 1345/2015 z dne 27. 5. 2015. Op. št. (5): Določba se glasi: Pojasnila in obvezne razlage, ki jih daje Upravni odbor Odvetniške zbornice Slovenije v smislu prejšnjega odstavka, so v okviru procesnih predpisov dolžna upoštevati tudi sodišča in drugi organi, ki odločajo v okviru svojih pristojnosti o odvetniških stroških.