Jedro

Tožnik v konkretni zadevi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev prestajanja kazni. Iz 82. člena ZIKS-1 izhaja, da lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni. Slednji so določeni v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1, med drugim je kot razlog v 3. točki 24. člena ZIKS-1 navedeno, da se sme obsojencu prekiniti prestajanje kazni zapora v primeru, da bi lahko opravil ali dokončal dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov. V konkretni zadevi tožnik razlogov po citirani zakonski določbi ni izkazal. Tožnik pa lahko na podlagi novih razlogov vloži nov zahtevek za prekinitev kazni, kar mu je pojasnil že drugostopenjski organ.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (v nadaljevanju prvostopenjski organ) zavrnil tožnikovo prošnjo z dne 7. 11. 2012 za prekinitev prestajanja kazni (1. točka izreka). Iz 2. točke izreka pa izhaja, da v tem postopku niso nastali stroški. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik na prvostopenjski organ podal prošnjo za prekinitev kazni. V prošnji navaja, da je na prestajanju enotne kazni trinajst let in en mesec, da ga starša zaradi hude bolezni ne moreta obiskati ter da v Idriji nima nikogar, ki bi pomagal. V hiši, ki je prazna, je živel sam. Od polbrata je 6. 11. 2012 zvedel, da je levo stran hiše, ob kateri običajno teče manjši potok, zalilo. Potok je udaril skozi kletna vrata in tekel skozi odprtine oken. Strugo so začasno uredili z civilno zaščito. Polbrat ima družino in je zaposlen v gostinstvu ter živi v Ljubljani ter tako nima časa za pomoč. Po pripovedovanju polbrata je hiša polna vode do oken, če se vode ne bo izčrpalo, bodo napiti zidovi zmrznili. V tem primeru po prestani kazni tožnik ne bo imel kam iti. Zato prosi za prekinitev kazni za vsaj en mesec, da sanira strugo, očisti blato, odstrani vodo iz hiše, da jo osuši ter reši stvari, ki so v spodnjem delu hiše. Prvostopenjski organ se pri zavrnitvi tožnikove prošnje sklicuje na 82. člen in 24. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), pri čemer je kot razlog za prekinitev kazni, na katerega se sklicuje tožnik, štel morebitno opravo oz. dokončanje del oz. odpravo posledic, ki bi jih povzročila naravna nesreča – poplava potoka (3. točka prvega odstavka 24. člena ZIKS-1). Vendar iz prejetega mnenja Centra za socialno delo Idrija izhaja, da je le-ta opravil ogled hiše in v hiši ni bilo opaziti nobenih znakov, da bi bila zalita z vodo oz. da bi voda tekla mimo hiše in pustila sledi. Prvostopenjski organ zato ocenjuje, da v predmetni zadevi niso podane okoliščine v smislu 3. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki so bi bile navedene kot razlog za prekinitev prestajanja kazni tožnika.

Generalni urad RS za izvrševanje kazenskih sankcij je kot drugostopenjski organ tožnikovo pritožbo zavrnil. Strinja se z ugotovitvami prvostopenjskega organa, da v predmetni zadevi niso podane okoliščine v smislu 3. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Pritožbeni organ ugotavlja, da se pritožnik v pritožbi med drugim sklicuje na okoliščine, ki jih kot razlog za prekinitev prestajanja kazni zapora določa 4. točka 24. člena ZIKS-1. Pritožnik razloge, kot jih navaja v pritožbi, in sicer, da uredi okolico hiše, zamenja strešnike in sanira streho, zapre vrata kleti in prezrači prostore, v postopku na prvi stopnji ni navedel. Zato se prvostopenjski organ sklicuje na 238. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in dodaja, da so novi razlogi za prekinitev prestajanja kazni zapora, kot jih navaja tožnik, lahko kvečjemu podlaga za nov zahtevek tožnika.

Tožnik zoper navedeno odločitev vlaga tožbo. Še vedno vztraja pri svojih navedbah. Iz njegovih navedb izhaja, da je menil, da je poplava dovolj velik razlog za prekinitev kazni, v pritožbi se je skliceval še na slabo stanje, v katerem se hiša nahaja. Za ugotovitev navedenega stanja pa je treba vstopiti v notranjost zgornjih dveh nadstropij. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in da se mu dovoli prekinitev kazni.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponovno pojasnjuje razloge, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Poudarja še, da je prekinitev prestajanja zaporne kazni izjema, zato mora biti izpolnitev zakonsko zahtevane podlage, zaradi katere obsojenec želi prekinitev prestajanja zaporne kazni, dejansko izkazana. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in drugostopenjskega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Tudi po presoji sodišča tožnik v konkretni zadevi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev kazni. Iz 82. člena ZIKS-1 izhaja, da lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni. Slednji so določeni v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1, med drugim je kot razlog v 3. točki 24. člena ZIKS-1 navedeno, da se sme obsojencu prekiniti prestajanje kazni zapora v primeru, da bi lahko opravil ali dokončal dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov.

Tožnik je v svoji prošnji kot razlog za prekinitev prestajanja kazni navedel, da je hišo, v kateri je živel, zalilo iz potoka in da je hiša polna vode ter da nima nikogar, ki bi pomagal. Zato je prosil za prekinitev kazni za čas vsaj enega meseca, da bi odstranil vodo v hiši in rešil stvari, ki so v spodnjem delu hiše. Vendar pa je bilo v postopku na podlagi mnenja oz. ugotovitev Centra za socialno delo Idrija ugotovljeno, da razlogi, na katere se je v prošnji skliceval tožnik (zalitje hiše z vodo), niso izkazani. Ob takih ugotovitvah, ki izhajajo tudi iz spisne dokumentacije (dopis Centra za socialno delo Idrija z dne 29. 11. 2012), tudi po presoji sodišča tožnik ni izkazal, da bi obstojal razlog za prekinitev kazni iz 3. točke prvega odstavka 24. člena ZIKS-1. Tožnik je v pritožbi navedel še druge razloge, s katerimi je utemeljeval prekinitev prestajanja kazni, ki jih v postopku na prvi stopnji ni navedel, in sicer, da uredi okolico hiše, zamenja strešnike in sanira streho, zapre vrata kleti in prezrači prostore. V zvezi s tem so pravilne ugotovitve drugostopenjskega organa, da gre za razloge po 4. točki prvega odstavka 24. člena ZIKS-1, ki določa, da se obsojencu dovoli prekinitev prestajanja kazni, če mora opraviti določeno delo, ki ga je začel, in bi nastala občutnejša škoda, če ga ne bi opravil. Ker se na navedene razloge tožnik v postopku pred prvostopenjskim organom ni skliceval, je pritožbeni organ postopal pravilno, ko navedenih razlogov pri presojanju izpodbijane odločbe ni upošteval. Pravilno je tudi sklicevanje drugostopenjskega organa na tretji odstavek 238. člena ZUP, ki določa, da v pritožbi lahko navaja pritožnik nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji. V konkretni zadevi tožnik razlogov po citirani zakonski določbi ni izkazal. Tožnik pa lahko na podlagi novih razlogov vloži nov zahtevek za prekinitev kazni, kar mu je pojasnil že drugostopenjski organ.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.