Jedro

Obnova kazenskega postopka je eno izmed izrednih pravnih sredstev, zato je tudi po presoji sodišča organ za BPP tožniku pravilno odmeril nagrado in stroške zastopanja po predhodno veljavnem ZOdvC glede na drugi odstavek 20. člena OT, saj gre za enega izmed nadaljnjih postopkov s pravnimi sredstvi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za BPP tožniku odmeril nagrado in stroške zastopanja v višini 240,82 EUR, v tam določenem roku in načinu, v presežku je njegov predlog zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da je bil tožnik z odločbo tega organa, št. Bpp 547/2015 z dne 21. 1. 2015 (točno: 21. 1. 2016), določen za izvajanje BPP upravičencu A.A. za vložitev zahteve za obnovo postopka v zadevi Okrajnega sodišča v Brežicah, II K 8178/2013. Tožnik je pravočasno priglasil nastale stroške za dejanja BPP, ki jih je opravil za upravičenca in sicer: 375 točk za zahtevo za obnovo postopka po tar. št. 11 OT, 50 točk za vpogled v spis Bpp 547/2015, trajanje ½ ure, 2,60 EUR kopije iz spisa, 37 EUR kilometrina NM-KK-NM dne 1. 2. 2016, 80 točk odsotnost iz pisarne tega dne, 50 točk za vpogled v spis II K 8178/2013, trajanje ½ ure dne 1. 2. 2016, 5,60 EUR kopije iz spisa, 50 točk posvet z obsojencem v ZPKZ Dob, trajanje ½ ure dne 2. 2. 2016, 22,20 EUR kilometrina NM-Dob-NM, 40 točk odsotnost iz pisarne in 22 % DDV. Organ je je ugotovil, da je tožnikov predlog delno utemeljen glede na 20. člen Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C) po tar. št. 4800 za sestavo posamezne vloge. Organ je tožniku odmeril in priznal nagrado v znesku 110 EUR za postopek po tar. št. 4800, 20 EUR pavšalni znesek po tar. št. 6002, 8,20 EUR za fotokopije iz spisov ter skupaj 59,20 EUR kilometrine in 22 % DDV v znesku 43,42 EUR po tar. št. 6007. Tožnik je tako upravičen do 240,82 EUR nagrade.

2. Tožnik je v uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, izpostavil, da iz obrazložitve sklepa izhaja, da je organ odmerjal stroške po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08 s spremembami in dopolnitvami), ki že eno leto ne velja več. Od 10. 1. 2015 namreč velja nova odvetniška tarifa, ki je bila objavljena v Uradnem listu 9. 1. 2015. Organ je tako odmeril stroške prenizko - namesto v višini 443,42 EUR zgolj v višini 240,82 EUR. Postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi zahteva za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka je namreč nov postopek (na prvi stopnji), ki se je začel januarja oziroma februarja 2016, zaradi česar je za odmero stroškov treba uporabiti odvetniško tarifo, ki je veljala oziroma velja januarja oziroma februarja 2016 in ne tarifo, ki je veljala pred 10. 1. 2015. Tožnik je zato predlagal, da sodišče tožbi ugodi, zavrnilni del sklepa odpravi in zadevo vrne v tem obsegu toženki v ponoven postopek, toženki pa naj tudi naloži povrnitev vseh njegovih stroškov postopka, ki jih tudi specificira.

3. Toženka je sodišču poslala upravne spise, na tožbo pa vsebinsko ni odgovorila.

4. Stranka z interesom A.A. odgovora na tožbo v danem roku ni podal. 5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa za BPP o priznanju nagrade in stroškov odvetnika tožniku za zastopanje prosilca za brezplačno pravno pomoč A.A. (v tem upravnem sporu stranke z interesom) za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, II K 8178/2013. Organ je tožniku odmeril nagrado in stroške zastopanja v višini 240,82 EUR, na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C) in na njegovi podlagi izdani Tarifi.

7. Tožnik ugovarja, da bi moral organ za BPP nagrado in stroške za opravljeno brezplačno pravno pomoč po napotnici št. Bpp 547/2015 z dne 21. 1. 2016 odmeriti po sedaj veljavni Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/2015), s pričetkom veljave/uporabe od 10. 1. 2015, ne pa po prej veljavnem zakonu, saj je po njegovem mnenju postopek z izrednimi pravnimi sredstvi, kamor spada tudi zahteva za obnovo pravnomočno končanega kazenskega postopka, nov postopek (na prvi stopnji), ki se je začel januarja oziroma februarja 2016, torej v času veljave Odvetniške tarife, sprejete v letu 2015. 8. Drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/15) določa, da se, če se je sodni postopek na prvi stopnji začel pred uveljavitvijo te tarife in po uveljavitvi Zakona o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C), odvetniški stroški v tem postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdv-C).

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila upravičencu dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev zahteve za obnovo kazenskega postopka, II K 8178/2013 (in to storitev je tožnik tudi opravil). Kazenski postopek II K 8178/2013 je bil uveden v letu 2013, torej nedvomno pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (Uradni list RS, št. 2/2015). Ker je obnova kazenskega postopka eno izmed izrednih pravnih sredstev (406. - 417. člen Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP), je tudi po presoji sodišča organ za BPP tožniku pravilno odmeril nagrado in stroške zastopanja po predhodno veljavnem Zakonu o odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 67/08, 35/09 - ZOdvC) glede na citirani drugi odstavek 20. člena Odvetniške tarife, saj gre za enega izmed nadaljnjih postopkov s pravnimi sredstvi (v obravnavanem primeru obnovo kazenskega postopka), za katerega zgoraj citirana prehodna določba Odvetniške tarife določa uporabo predhodno veljavnega zakona, in ne za nov postopek na prvi stopnji, kot to razlaga tožnik. S samo vložitvijo zahteve za obnovo kazenskega postopka se namreč (pravnomočno končan) postopek še ne obnovi, torej se (še) ne začne ponovno, temveč se začne šele z izdajo sklepa o dovolitvi kazenskega postopka (414. člen ZKP), po tem, ko pristojno sodišče ugotovi, da so pogoji za obnovo postopka izpolnjeni.

10. Glede na povedano je sodišče tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

11. Odločitev o zavrnitvi priglašenih stroškov postopka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.