Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče s tem, ko je očitno pomoto v številki odpravilo s popravnim sklepom, ni poseglo v kakršnekoli obtoženčeve pravice ali ga s čimerkoli prikrajšalo.
I. Pritožba zagovornika obtoženega G. B. se zavrne.
II. Obtoženec je dolžan plačati sodno takso.
1. Z uvodoma navedenim sklepom je Višje sodišče v Ljubljani izdalo popravni sklep, s katerim je sodbo tega sodišča V Kp 225/2010 z dne 4. 2. 2011 popravilo, in sicer v peti vrstici izreka pod točko 1 je nadomestilo datum 16. 6. 2002 z datumom 16. 3. 2002. V obrazložitvi je navedlo, da gre za očitno pisno pomoto v številki, saj tako iz modificirane obtožnice, kakor tudi iz izreka sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je do opisanega dogodka prišlo 16. 3. 2002 in ne 16. 6. 2002, kar je tudi sicer možno jasno razbrati iz logične interpretacije opisanega dogodka, po katerem je do umora prišlo šele po izročitvi morilskega orožja in ne obratno.
2. Zoper takšno odločitev se je pravočasno pritožil zagovornik obtoženca ter v pritožbi navaja, da je mogoče v skladu s prvim odstavkom 365. člena ZKP s pisnim sklepom odpraviti le očitne pisne pomote (v imenih in številkah) v pisnem odpravku sodbe, nikakor pa ne v izreku sodbe, ki je bila razglašena. V primeru, ko gre tako kot v obravnavanem za napake v izreku razglašene sodbe, pomeni takšna napaka absolutno bistveno kršitev določb postopka po 9. točki prvega odstavka 371. člena ZKP (prekoračitev obtožbe) oziroma, po 11. točki tega člena (nasprotje znotraj izreka samega oziroma med izrekom in obrazložitvijo sodbe).
3. Vrhovna državna tožilka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev. Meni namreč, da je šlo za očitno strojepisno napako v mesecu dogodka, ko je obtoženi B. pokazal pištolo obtoženemu M. Navedbe o kršitvi določb 11. in 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP že po logiki določbe 365. člena tega zakona, ki ob ugotovljenih pomotah v imenih, številkah ter drugih očitnih pisnih in računskih pomotah narekuje izdajo posebnega sklepa s strani predsednika senata, ne morejo biti podane in ne gre za nasprotje v izreku sodbe ali za prekoračitev obtožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Vrhovno sodišče se je že v sodbi, s katero je odločalo o pritožbah, med drugim tudi o pritožbi zagovornika obtoženega B., opredelilo do očitanih kršitev in pojasnilo, enako kot ugotavlja sodišče druge stopnje v izpodbijanem sklepu in kot navaja tudi vrhovna državna tožilka v odgovoru na pritožbo, da kršitve niso podane. Datum, v katerem je prišlo do izročitve denarja in ko je obtoženi B. pokazal pištolo obtoženemu M. (in ne izročil, kot to navaja zagovornik v pritožbi), namreč ne predstavlja odločilnega dejstva. Predvsem pa gre za očitno pisno pomoto v navedbi meseca, ko je do tega dogodka prišlo. Pritrditi je namreč stališču pritožbenega sodišča, ko to navaja, da je spoznalo obtoženca za krivega po modificirani obtožnici (v kateri je naveden datum 16. 3. 2002, enako kot v sodbi sodišča prve stopnje, ki je prav tako ugotavljalo dejstva). Sicer pa že iz logične interpretacije dogodka izhaja, da se je ta odvijal pred tem preden je bila pištola uporabljena in tudi denar je bil izročen vnaprej, kar jasno kaže na to, da do dogodka ni in tudi ni moglo priti kasneje. Res je sicer, da 365. člen ZKP govori o pomotah v imenih in številkah ter drugih očitnih pisnih in računskih pomotah in pomanjkljivostih glede oblike in neskladnostih pisno izdelane sodbe z izvirnikom, vendar pa navedeno ne pomeni, da je sodišče, s tem ko je očitno pomoto v številki odpravilo s popravnim sklepom poseglo v kakršnekoli obtoženčeve pravice ali ga s čimerkoli prikrajšalo. Gre namreč za tako očitno pomoto v datumu, da navedeno na pravilnost in zakonitost sodbe nima nikakršnega vpliva (o čemer je Vrhovno sodišče že odločalo). Drugače povedano, tudi če bi ostala sodba takšna kot je bila izrečena bi bila zakonita in pravilna, le z očitno pisno pomoto, ki pa je bila kot že povedano, predmet presoje pritožbe zoper sodbo sodišča druge stopnje.
6. Odločitev o stroških, nastalih pri odločanju, temelji na določilih člena 98/1 v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP.