Jedro

Rok za odločitev je instrukcijski in njegovo nespoštovanje samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka. Da je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane odločbe tožnik določno ne zatrjuje, toženka pa je dolžna izdati odločbo glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času njenega odločanja. Nesporno je, da je v postopku, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, sodba postala pravnomočna dne 29. 11. 2024 in da je v času odločanja toženke potekel tudi že rok za vložitev predloga za dopustitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti. Če bi torej tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP in bi ga v sodnem postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, zastopal odvetnik, bi dodeljena BPP zajemala plačilo za dejanja pravne pomoči od dneva po vložitvi prošnje naprej. Vendar tožnika v postopku odvetnik nesporno ni zastopal, hkrati pa tožnik tudi ne trdi, da bi v postopku dodelitve BPP ali pa v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, uveljavljal, da nujno potrebuje pravno pomoč odvetnika za opravo določenega procesnega dejanja (zastopanje na naroku, vložitev pritožbe ipd.).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 1. 2. 2024 za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2.Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik zaprosil za BPP v zadevi P 244/2020, ki se je vodila pred Okrajnim sodiščem v Celju. Toženka je tožnika dne 28. 6. 2024 najprej pozvala na dopolnitev prošnje, ki jo je tožnik dopolnil, nato pa ga je 19. 9. 2024 obvestila, da se je postopek pred Okrajnim sodiščem v Celju P 244/2020 že zaključil, in sicer s sodbo na podlagi pripoznave. Pozvala ga je naj sporoči, ali ga je v postopku zastopal odvetnik. Nato je ugotovila, da iz pojasnil Okrajnega sodišča v Celju izhaja, da tožnika v pritožbenem postopku ni zastopal pooblaščenec, in da je sodba postala pravnomočna dne 29. 11. 2024. Potekel je tudi že rok za vložitev predloga za dopustitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti. V takšnih okoliščinah odobritev BPP ne bi v ničemer prispevala k uresničevanju pravice do sodnega varstva.

Tožbene navedbe

3.V tožbi je tožnik poudaril, da je bila njegova prošnja za BPP na Okrožno sodišče v Ljubljani vložena 6. 2. 2024 in dopolnjena 22. 2. 2024. Dne 19. 9. 2024 naj bi ga obvestili, da je zadeva zaključena. Prošnja je nesmiselna, ker sodnik ni pravočasno izdal odločbe. Po mnenju tožnika je obrazložitev odločbe brez pomena, ko pa je od podaje prošnje do izdaje odločbe preteklo leto in devet mesecev. Tožnik odločbo zavrača in v njej vidi dokaz, zakaj ljudje ne zaupajo sodiščem.

4.Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise.

Presoja tožbe

5.Tožba ni utemeljena.

6.Po presoji sodišča je toženka pravilno zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP. Zato se na podlagi drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Tožnik nosilnemu stališču toženke v izpodbijani odločbi, tj., da prošnja za BPP ni utemeljena, ker se je postopek, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, že pravnomočno končal, tožnika pa v njem ni zastopal odvetnik, ne oporeka in v zvezi s tem določno ne zatrjuje nobenih negativnih posledic oziroma kršitve kakšne svoje pravice. Tožnik nasprotuje le dejstvu, da je prošnja postala "nesmiselna", ker je toženka za odločitev potrebovala eno leto in 9 mesecev.

7.Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v prvem odstavku 37. člena določa, da pri odločanju o prošnji pristojni organ za BPP upošteva načelo hitrosti in ekonomičnosti postopka, sicer pa posebnega roka za odločitev ZBPP ne določa. Če ZBPP ne določa drugače, pristojni organ na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. To je Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Slednji v 222. členu določa, da mora pristojni organ izdati odločbo čim prej, najpozneje pa v dveh mesecih od dneva, ko je prejel vlogo za začetek postopka, oziroma od dneva, ko je bil začet postopek po uradni dolžnosti.

8.Nesporno je, da toženka navedenega roka ni spoštovala, vendar sodišče poudarja, da je navedeni rok instrukcijski in da njegovo nespoštovanje samo po sebi ne pomeni bistvene kršitve pravil postopka.1 Da je to vplivalo na pravilnost in zakonitost izdane odločbe tožnik določno ne zatrjuje, toženka pa je dolžna izdati odločbo glede na pravno in dejansko stanje, ki je obstajalo v času njenega odločanja. Nesporno je, da je v postopku, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, sodba postala pravnomočna dne 29. 11. 2024 in da je v času odločanja toženke potekel tudi že rok za vložitev predloga za dopustitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti.

9.Sodišče poudarja, da je tožnikov položaj vseskozi varovala določba 11. člena ZBPP, ki določa, da dodeljena BPP zajema plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči še niso bila opravljena. Če bi torej tožnik izpolnjeval pogoje za dodelitev BPP in bi ga v sodnem postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, zastopal odvetnik, bi dodeljena BPP zajemala plačilo za dejanja pravne pomoči od dneva po vložitvi prošnje naprej. Vendar tožnika v postopku odvetnik nesporno ni zastopal, hkrati pa tožnik tudi ne trdi, da bi v postopku dodelitve BPP ali pa v pravdnem postopku, v zvezi s katerim je zaprosil za BPP, uveljavljal, da nujno potrebuje pravno pomoč odvetnika za opravo določenega procesnega dejanja (zastopanje na naroku, vložitev pritožbe ipd.). Takšna prošnja za BPP bi se nato presojala na podlagi 36. člena ZBPP kot nujna.2 Tudi sicer je imel tožnik ves čas postopka možnost zaprositi za prednostno obravnavanje prošnje na podlagi 35. člena ZBPP ali pa (po poteku roka za odločitev po predhodno podani zahtevi za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh) vložiti tožbo zaradi molka organa na podlagi 28. člena ZUS-1.3

10.V odsotnosti kakršnegakoli določnega zatrjevanja negativnih posledic, ki naj bi jih tožnik utrpel zaradi predolgega odločanja toženke, sodišče ugotavlja, da v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe niso bile storjene bistvene kršitve pravil postopka in da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

11.Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta (da je v postopku, v zvezi s katerim je tožnik zaprosil za BPP, sodba postala pravnomočna dne 29. 11. 2024 in da je v času odločanja toženke potekel tudi rok za vložitev predloga za dopustitev revizije in zahteve za varstvo zakonitosti, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik) med tožnikom in toženko ni bilo sporno. ------------------------------- 1 Sodba Vrhovnega sodišča U 1650/93 z dne 5. 7. 1995. 2 Ta določa: (1) Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč). (2) Prošnjo za odločanje v primerih iz prejšnjega odstavka vloži prosilec najpozneje tri delovne dni pred iztekom roka za opravilo nujnega pravnega dejanja iz prejšnjega odstavka. (3) Če vloži prosilec prošnjo za nujno brezplačno pravno pomoč po izteku roka iz prejšnjega odstavka, jo pristojni organ za BPP zavrže kot prepozno, če oceni, da v tako kratkem roku prosilcu ne bo mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje pravne pomoči. (4) Strokovna služba za BPP preveri materialni položaj prosilca v 15 dneh po dodelitvi nujne brezplačne pravne pomoči iz prvega odstavka tega člena. (5) Na podlagi ugotovitev strokovne službe za BPP iz prejšnjega odstavka izda pristojni organ za BPP prosilcu odločbo o upravičenosti do brezplačne pravne pomoči. Če prosilec glede na svoj materialni položaj ne bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči, se uporabijo določbe tega zakona o spremembi okoliščin in neupravičeno prejeti brezplačni pravni pomoči. 3 Ta določa: (2) Če organ druge stopnje v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku ne izda odločbe o strankini pritožbi zoper odločbo prve stopnje in če je tudi na novo zahtevo ne izda v nadaljnjih sedmih dneh, sme stranka sprožiti upravni spor, kot če bi bila njena pritožba zavrnjena. (3) Po prejšnjem odstavku sme ravnati tožnik tudi, če organ prve stopnje ne izda odločbe, zoper katero ni pritožbe, ter v primeru, če organ v treh letih od začetka postopka ni izdal dokončnega upravnega akta, ne glede na to, ali so v tem postopku že bila uporabljena redna ali izredna pravna sredstva, razen če je bil postopek ustavljen. (4) Če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali pa v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, ima stranka pravico obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.