Jedro

Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Navedeno velja tudi za pritožbeno sodišče, saj zaradi vložene pritožbe sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta se pravdni stranki z izvensodno poravnavo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 26. 4. 2019, dogovorili o plačilu terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Neposredno izvršljiv notarski zapis je namreč izvršilni naslov, kar pomeni, da tožeča stranka že ima podlago za uveljavitev v konkretnem notarskem zapisu dogovorjenih pravic in sodišče ne sme odločiti drugače.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se tožba zavrže.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožeči stranki plačati zneska 50.458,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vključno 17. 8. 2016 dalje do plačila in 8.576,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vključno 17. 8. 2016 dalje do plačila (I. točka izreka). Kar je tožeča stranka zahtevala več glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti, je zavrnilo (II. točka izreka). Tožencu je naložilo, da je dolžan tožeči stranki povrniti njene stroške postopka v znesku 4.098,70 EUR in intervenientki na strani tožeče stranke stroške postopka v znesku 2.684,56 EUR, obema z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka 15 dnevnega paricijskega roka dalje do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pravočasno pritožila tožena stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne oziroma podrejeno, da sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka in stranska intervenientka na strani tožeče stranke sta na pritožbo odgovorili. Predlagali sta, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in sodbo sodišča prve stopnje potrdi. Priglasili sta stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Iz izpodbijane sodbe izhaja, da je tožeča stranka v pretežnem delu (razen za del zakonskih zamudnih obresti) z zahtevkom uspela. Tožeča stranka je 10. 5. 2019 sodišču poslala dopis, v katerem je navedla, da sta pravdni stranki 26. 4. 2019 sklenili izvensodno poravnavo, s katero sta se med drugim dogovorili, da se bo tožeča stranka odpovedala zahtevku v obravnavani zadevi, in da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka, tožena stranka pa se je izrecno odpovedala od tožeče stranke zahtevati povrnitev pravdnih stroškov.

6. Glede na prejeti dopis, je pritožbeno sodišče pravdnima strankama 15. 5. 2019 poslalo dopis, s katerim ju je seznanilo, da je odpoved zahtevku mogoča le do konca glavne obravnave (prvi odstavek 317. člena ZPP), da pa lahko pritožbenemu sodišču v roku 15 dni pošljeta pisni predlog poravnave, ki bo nato z namenom sklenitve sodne poravnave poslan strankam v podpis (četrti odstavek 307. člena ZPP), saj bo drugače moralo odločiti o vloženi pritožbi. Poleg tega je opozorilo, da v izvensodni poravnavi niso omenjeni stroški stranskih intervenientov.

7. Na ta dopis se je odzvala tožena stranka, ki je sodišču poslala kopijo izvensodne poravnave sklenjene v neposredno izvršljivem notarskem zapisu in navedla, da so bili v njej upoštevani vsi stroški postopka, s čimer sta se obe stranki strinjali. V dokaz navedenega je k dopisu predložila elektronsko sporočilo pooblaščenca tožeče stranke.

8. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena. Če ugotovi, da je bila pravda začeta o zahtevku, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno, zavrže tožbo. Navedeno velja tudi za pritožbeno sodišče, saj zaradi vložene pritožbe sodba sodišča prve stopnje še ni pravnomočna.

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta se pravdni stranki z izvensodno poravnavo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa dne 26. 4. 2019, dogovorili o plačilu terjatve, ki je predmet tožbenega zahtevka v tej pravdi. Neposredno izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov (drugi odstavek 17. člena in 20.a člen Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 4. člen Zakona o notariatu), kar pomeni, da tožeča stranka že ima podlago za uveljavitev v konkretnem notarskem zapisu dogovorjenih pravic in sodišče ne sme odločiti drugače (319. člen ZPP in 12. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in tožbo zavrglo (tretji odstavek 354. člena ZPP).

11. O priglašenih pritožbenih stroških pritožbeno sodišče ni odločalo, saj iz priloženih listin izhaja, da so bili zajeti v sklenjeni izvensodni poravnavi.