Jedro

Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je pravdni postopek prekinilo do odločitve o reviziji, ki se pri Vrhovnem sodišču RS obravnava pod opr. št. II Ips 41/2022. 2. V pravočasno vloženi pritožbi tožena stranka prekinitvi nasprotuje. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da pogoji za prekinitev postopka, predvideni z 206. čl. ZPP, niso izpolnjeni. Nasprotuje uporabi četrtega odstavka 206. čl. ZPP, ker izdaje svetovalnega mnenja sodišče ni predlagalo. Prekinitve postopka ni dopustno širiti izven zakonsko določenih okvirjev; ekstenzivna razlaga 206. čl. ZPP je nedopustna. Tako stališče je že zavzeto v odločbah VSL II Cp 750/2022 in II Cp 1703/2022. Osnovno pravilo je, da sodišče odločitve o zahtevku ne sme odreči. Sodišče prve stopnje je imelo možnost zaprositi za svetovalno mnenje, pa te možnosti ni izkoristilo. Argument, da kopičenje predlogov ne bi imelo smisla, je nesmiseln. Vprašanje zakonitosti in ustavnosti odločbe o izrednih ukrepih ni takó zapleteno, da sodišče nanj ne bi moglo sámo odgovoriti. Zakon o bančništvu (ZBan-1) je v 350. čl., katerega skladnost z ustavo je potrdilo Ustavno sodišče, jasno in nedvoumno določal, da pritožničino uveljavljanje sodnega varstva proti odločbi o izrednih ukrepih ne bi imelo vpliva na učinke izrednih ukrepov. Vzročna zveza med morebitno nezakonitostjo odločbe o izrednih ukrepih in škodo, ki jo je zaradi izrednih ukrepov utrpel tožnik, torej ne more obstajati; ne glede na to, kako bo rešeno vprašanje nezakonitosti in neustavnosti odločbe o izrednih ukrepih. Sklicuje se na stališča rednih sodišč, ki to prakso potrjujejo: odločba VSK I Cp 226/2018 in odločbe VSL II Cp 2055/2019, II Cp 1173/2021, II Cp 1645/2020, II Cp 1674/2020, I Cp 1701/2022, I Cp 123/2021, I Cp 145/2021, II Cp 1701/2021, in II Cp 750/2022. Ustavno sodišče je izrecno poudarilo ločenost zahtevkov, ki jih upniki kvalificiranih obveznic uveljavljajo od Banke Slovenije in od poslovnih bank. Njihova pravna podlaga je različna. Vprašanje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih - zaradi učinkov 350. čl. ZBan-1 - nima pomena za odločitev o tožbenem zahtevku. Tudi če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, bi izredni ukrep s prenehanjem obveznic X. ostal v veljavi in se v razmerju med tožečo in toženo stranko ne bi nič spremenilo. Prekinjanje postopka z nesmiselnimi predhodnimi vprašanji oz. čakanje na nepomembno in nerelevantno odločitev huje krši ustavno pravico tožene stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in pravico do poštenega sojenja; zaradi poteka časa ni mogoče pripraviti ustrezne obrambe. V postopku bo treba zaslišati pri pritožnici zaposlene osebe, ki so pred dvajsetimi leti vpisovale obveznice. S potekom časa bodo te osebe teže dosegljive in zaradi oddaljenosti dogodkov njihove izpovedbe manj natančne. Dokumentacija o nakupu obveznic ima določen čas hrambe, ki je že pretekel. Sodišče ravna v nasprotju z načelom hitrosti in ekonomičnosti postopka. Vprašanje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih je enostavno vprašanje, zato usmeritve Vrhovnega sodišča niso potrebne. Čakanje na stališče Vrhovnega sodišča predstavlja oddaljen dogodek in nedifiniran čas prekinitve postopka. Odškodninsko odgovornost vsakega subjekta je treba ločeno presojati; pravna podlaga za presojo je različna. Tudi če bi bila odločba o izrednih ukrepih nezakonita, zoper pritožnika uperjen zahtevek ne bi bil zato nič manj ali bolj utemeljen.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pravdni postopek se prekine po samem zakonu (205. člen ZPP) ali po odredbi sodišča (206. člen ZPP); neodvisno od volje strank, če nastopijo ali se pojavijo zakonsko predvideni razlogi. Skladno s 4. odstavkom 206. člena ZPP, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev, lahko sodišče odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru sodišče predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja. V predlogu navede dejansko in pravno ozadje zadeve, vrhovno sodišče pa odloči, ali je predlog za izdajo svetovalnega mnenja dopusten. Če Vrhovno sodišče predloga ne zavrne, s sklepom izda svetovalno mnenje, v katerem poda razlago pravnega pravila.

5. V podobni zadevi, kot je obravnavana, je bila dopuščena revizija glede pravnega vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Po presoji sodišča prve stopnje, je - ker sodne prakse Vrhovnega sodišča glede omenjenega pravnega vprašanja še ni, dopuščena pa je revizija v tej smeri,1 - podan razlog za prekinitev postopka (smiselna uporaba četrtega odstavka 206. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje Vrhovnemu sodišču ni predlagalo izdaje svetovalnega mnenja, zato prekinitev postopka na podlagi 4. odstavka 206. člena ZPP ni utemeljena. Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih. Če z zakonom predvidene okoliščine niso podane, sodišče prekinitve postopka ne more odrediti.

7. Nobenega dvoma ni, da so vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami zapletena in pomembna ter je zato v javnem interesu, da se rešujejo, pa tudi, da se rešijo čim bolj enotno. Slednje terja ustavno načelo pravne varnosti, ki narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Ni pa mogoče zanemariti niti pritožničinega interesa do sojenja v razumnem roku. Zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) je zato treba upoštevati, da je sodno varstvo zoper Banko Slovenije časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 (zadeva je bila Vrhovnemu sodišču predložena 13. 6. 2022). Negotovo je, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bi presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bi potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje namreč odpadla.

8. Tudi tožeča stranka na toženo stranko ne naslavlja zgolj očitkov, povezanih z vprašanjem (ne)zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih, temveč tudi druge (s tem vprašanjem vsebinsko nepovezane) očitke. Očita ji, da je zaradi nepravilno sestavljenega in zavajajočega prospekta za prodajo podrejenih obveznic odškodninsko odgovorna, in podredno, da je potrdilo o vpisu obveznic zaradi kršitve pojasnilne dolžnosti nično. S tem v zvezi tožena stranka utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru prekinitve postopka - zaradi časovne oddaljenosti vpisovanja obveznic - oteženo dokazovanje dejstev.

9. Vse navedeno utemeljuje zaključek o utemeljenosti pritožbe ter razveljavitev izpodbijanega sklepa (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije v tej pravdi predhodno vprašanje, odločati sámo.

10. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP, tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Po sklepu II DoR 520/2021 z dne 9. 2. 2022 je bila dopuščena revizija glede pravnih vprašanj: - ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke kot izdajateljice podrejene obveznice, in - v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve pojasnilne dolžnosti tožene stranke.