Jedro

Predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji.

Na podlagi negativnega mnenja študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in pomeni rezultat ugotovljenega stanja v postopku.

Izrek

Tožbi se ugodi. Sklep rektorja Univerze v Mariboru, št. S-UP-1/MF/09/528-AKC z dne 1. 4. 2009 se odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovi postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka odmerjene na 350,00 EUR v 15 dneh, skupaj z 20 % DDV.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je rektor Univerze v Mariboru sklenil, da se postopek za ponovno izvolitev tožnika v naziv asistenta za predmetni področji ... in ..., ustavi. V obrazložitvi pojasnjuje, da je tožnik dne 29. 1. 2009 vložil popolni vlogi za ponovno izvolitev v naziv asistenta za predmetni področji ... in ... na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Vloga je bila obravnavana v skladu z določili Statuta univerze v Mariboru (Uradni list RS, št. 90/08, Statut UM-UPB-6, v nadaljevanju Statut) ter določili Meril za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru, Določili sprememb in dopolnitev Meril ter Določili navodil za izvajanje Meril oziroma določili Pravilnika o postopku za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, št. A9/2008 – 51MT (obvestilo UM, št. XVI-9-2008). V nadaljevanju pojasnjuje, da je dne 6. 2. 2009 strokovna služba Univerze v Mariboru posredovala prodekanu prošnjo za podajo študentskega mnenja v postopku izvolitve v naziv za tožnika. Dne 3. 3. 2009 je strokovna služba Univerze v Mariboru prejela z dopisom Študentskega sveta mariborske fakultete Univerze v Mariboru z dne 2. 3. 2009, izpis 13. sklepa druge redne seje Študentskega sveta Medicinske fakultete z dne 26. 2. 2009. Iz omenjenega izhaja, da študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru daje negativno mnenje študentov za izvolitev tožnika v naziv asistent za predmetni področji ... in ... . V obrazložitvi sklepa je bilo navedeno, da je Študentski svet Medicinske fakultete v postopku priprave mnenja pregledal rezultate študentske ankete in ugotovil podpovprečne rezultate. Pri tem je študentski svet še ugotovil, da je tožnik svoje delo opravljal nezavzeto, brez ustrezne priprave in na način, ki študentom nudi premalo znanja. Na vajah je bil slabo pripravljen, težko odgovarjal na vprašanja študentov in ni krepil njihovega intelektualnega duha. Zato po mnenju Študentskega sveta svojega dela ne opravlja zadovoljivo. Na podlagi omenjene obrazložitve je Študentski svet zato sprejel sklep o negativnem mnenju.

Dne 23. 3. 2009 je strokovna služba zaprosila Študentski svet Medicinske fakultete za dopolnitev podanega mnenja na podlagi 2. odstavka 13. člena Pravilnika, ki določa, da mora Študentski svet v primeru izdaje negativnega mnenja le-to podrobno obrazložiti z ustreznimi dokazi. Študentski svet Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je dne 30. 3. 2009 podal izpis 8. sklepa tretje redne seje Študentskega sveta z dne 26. 3. 2009, na kateri so ugotovili, da tožnik izkazuje premalo zavzetosti, pedagoške ustreznosti in delovanja na predmetnem področju ..., da bi bilo možno skleniti, da je primeren tudi za pedagoško delo na področju ... . Z omenjenim besedilom se dopolni besedilo sklepa, ki ga je Študentski svet sprejel na drugi seji. V nadaljevanju se rektor sklicuje na 1. odstavek 13. člena Pravilnika, po katerem je določeno, da kolikor Študentski svet članice poda negativno mnenje o kandidatu, rektor univerze izda odločbo o ustavitvi postopka.

Predsedujoči senatu Univerze v Mariboru rektor Univerze, je izdal odločbo, št. 033/2009-524-JR z dne 19. 5. 2009, s katero je pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo zavrnil. V obrazložitvi povzema potek celotnega postopka ter pri tem ugotavlja, da je postopek izvolitve tožnika bil izpeljan v skladu z določilom 1. odstavka 13. člena Pravilnika. Meni tudi, da je Študentski svet univerze mnenje podal v roku in na podlagi 6. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 119/2006-ZVis-UPB3) in je urejen v določili Statuta Univerze v Mariboru ter določa 30 dnevni rok. Tožnik tudi ni upravičen do vpogleda v celoten zapis seje Študentskega sveta, temveč le do ugotovitev, ki se nanašajo nanj. Meni, da je za obe predmetni področji, tako ... kot ..., Študentski svet Medicinske fakultete negativno mnenje obrazložil. Ker je pozitivno mnenje Študentskega sveta članice predpostavka za nadaljevanje postopka, je rektor univerze v zadevi pravilno postopal po 13. členu Pravilnika in postopek ustavil. Tožnik vlaga tožbo v tem upravnem sporu, saj se z odločitvijo organa univerze ne strinja. Meni, da Študentski svet svojega mnenja ni podal v roku 15 dni. Zato bi bilo v smislu 5. odstavka 209. člena ZUP potrebno šteti, da se v primeru, ko mnenja ni podal, šteje, da je podal pozitivno mnenje.

Kar se tiče študentske ankete, je to mnenjska anketa o pedagoškem delu in je podlaga za pripravo mnenja Študentskega sveta. Odstop od študentske ankete in pozitivne ocene tožnikovega pedagoškega dela v letih 2006/2007 in 2007/2008 je možen samo ob obstoju utemeljenih razlogov, ki pa pri tožniku ne obstajajo, niti jih študentski svet izrecno ne navaja. Tožnik je bil v letu 2006/2007 ocenjen s skupno oceno 4,8, v študijskem letu 2007/2008 pa s skupno oceno 3,58. V letu 2008/2009 ni bil ocenjen, saj se ocenjevanje vrši v mesecu maju, v konkretnem postopku pa je Študentski svet sprejel mnenje že februarja. Študentski svet je tako v nasprotju s pozitivnimi ocenami študentskih anket podal negativno mnenje in za svojo odločitev ni predložil nobenih dokazil. Kolikor pride do odstopanj med rezultati študentske ankete in mnenjem Študentskega sveta, mora Študentski svet mnenju priložiti dokazila in pojasnila z razlogi za odstopanje. Takšnega pojasnila pa Študentski svet ni priložil, niti ustrezno obrazložil. Študentski svet tako ni predložil nobenega dokazila v smislu 2. odstavka 13. člena Pravilnika. Pri predmetu ... tožnik ni sodeloval v izobraževalnem procesu, saj ni bil razpisan, zato argumentacija s strani Študenskega sveta ne vzdrži. Študentski svet je tako sprejel mnenje o pritožniku, preden se je slednji sploh imel možnost osebno seznaniti z dejanskimi zaključki, na podlagi dejansko izvedenih vaj z dne 26. 2. 2009 pri predmetu ... in ... . Tožnik je bil v skladu z rezultati anket ocenjen znatno bolje, kot večina ostalih sodelavcev Medicinske fakultete. Verodostojnost Študentskega sveta in smiselnost podaje njegovega mnenja je zato načeta, saj očitno zlorablja pravice, ki mu gredo. Tožnik je bil ocenjen z anketami z dobro oziroma zelo dobro. Tudi sicer se organ druge stopnje ni opredelil do vseh odločilnih pritožbenih navedb tožeče stranke, s čimer je tožnika prikrajšal za ustavno pravico do obrazložene sodne odločbe in pravico tožnika do vsebinskega izčrpanja pravnega sredstva, kar je bistvena vsebina učinkovitega pravnega sredstva po evropski Konvenciji o človekovih pravicah.

Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi ter ugotovi, da tožnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv asistenta za področji ... in ... na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Povrnejo naj se mu tudi stroški tega postopka, skupaj s pripadki vred.

Tožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter ponavlja svoja stališča iz obeh izdanih odločb. Glede na to, da je Študentski svet pojasnil in obrazložil, kje so razlogi, da je mnenje študentov negativno, tožeča stranka tudi meni, da je neutemeljeno pričakovati, da bi študenti k vsaki od svojih navedb priložili še dokaze. Sicer pa je potrebno upoštevati tudi običajno prakso na Univerzi v Mariboru, ki je ta, da Študentski svet vedno podaja samo svoje mnenje, pripravljeno v postopku izvolitve v naziv, pri čemer ga ustrezno obrazloži. Vsi dokazi, ki jih tožnik prilaga k tožbi, so nepomembni. Univerza deluje v skladu z 2. odstavkom 6. člena Zakona o visokem šolstvu – ZVis, po načelo avtonomije, ki ji zagotavlja tudi pravico volitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev. Kolikor bi sodišče presojalo, kdaj ima nekdo pogoje za izvolitev v naziv, bi to pomenilo poseg v avtonomijo Univerze v Mariboru, ki je zagotovljena z Ustavo RS v 58. členu, kot tudi v ZVis v 4. alinei 2. odstavka 6. člena. To pa je nedopustno. Glede na navedeno tožena stranka predlaga, da sodišče tožbo tožeče stranke zavrže v delu, ki se nanaša na ugotovitev, da tožnik izpolnjuje pogoje za izvolitev v naziv asistenta na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru oziroma zavrne v delu, ki se glasi, da se odpravi odločba tožene stranke. V vsakem primeru pa naj toženi stranki povrne stroške upravnega spora.

Sodišče je o zadevi odločilo izven glavne obravnave, skladno z določbo 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Tožba je utemeljena.

Po pregledu upravnih spisov sodišče najprej ocenjuje, da je v obravnavani zadevi prišlo do bistvene kršitve določb postopka iz 3. odstavka 27. člena ZUS-1, saj je pritožbeni postopek vodila oseba, ki je sodelovala tudi v postopku na prvi stopnji. Odločbo prvostopnega organa je namreč izdal rektor Univerze v Mariboru, prof. dr. A.A. in jo tudi podpisal, odločbo organa druge stopnje pa predsedujoči senata Univerze v Mariboru rektor univerze, prof. dr. A.A., in jo kot rektor tudi podpisal. Po 3. odstavku 27. člena ZUS-1 je bistvena kršitev določb postopka vselej podana v primerih, ko gre za absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ki jo določa ZUP ali drug zakon, ki ureja postopek izdaje upravnega akta. Nekatere procesne pravice strank so v ZUP urejene tako, da so določene kot absolutne kršitve pravic postopka, pri katerih se odločba odpravi ne glede na to, ali so ugotovljene kršitve lahko vplivale na pravilnost odločitve, ali ne. V takšnem primeru bistvene kršitve vedno narekujejo odpravo izpodbijanega akta, razen če jih sodišče lahko sanira v upravnem sporu, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre. ZUP med absolutno bistvene kršitve med drugim uvršča tudi procesni položaj, ko je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena, v smislu 6. točke 2. odstavka 237. člena ZUP. V skladu s 4. točko 53. člena ZUP predstojnik oziroma pooblaščena urada oseba organa ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, če je bila udeležena v postopku na prvi stopnji. Navedeni izločitveni razlog torej velja le za postopek na drugi stopnji. Iz podatkov upravnih spisov oziroma iz prvostopnega in drugostopnega sklepa pa nesporno izhaja, da je postopek izdaje tako prvostopnega kot drugostopnega akta vodila ista oseba, prof. dr. A.A. Ker je pritožbeni postopek vodila oseba, ki je vodila postopek tudi na prvi stopnji, bi se morala v pritožbenem postopku izločiti po 4. točki 35. člena ZUP. Sodišče je zato že zaradi omenjenih absolutno bistvenih kršitev določb postopka iz 3. odstavka 27. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo.

Kršena pa je tudi 7. točka 2. odstavka 237. člena ZUP, saj se odločbe ne da preizkusiti. Tožeča stranka ima v tem pogledu prav, da se ugotovitve prvostopnega organa, da je Študentski svet Medicinske fakultete v postopku pregledal rezultate Študentske ankete in ugotovil podpovprečne rezultate, ne da preizkusiti. V postopku ni bilo povedano, kakšni so rezultati študentskih anket, da bi bilo mogoče podati mnenje, da ti res kažejo podpovprečne rezultate. Tudi drugostopni organ nezakonitosti sklepa organa prve stopnje ni odpravil, čeprav bi v smislu 251. člena ZUP slednje lahko storil z dodatno obrazložitvijo. Tožnik je namreč podal konkretne pripombe na negativno oceno in jih podkrepil z navajanjem ocen, ki naj bi jih dobil v ocenjevalnem obdobju in opravil primerjavo teh ocen z ocenami drugih visokošolskih učiteljev, vendar na slednje ni dobil odgovora. Tudi posamezne ugotovitve iz mnenja Študentskega sveta je označil za netočne in v nasprotju z dejanskim stanjem. Tožena stranka pa se je, tako kot pred njo prvostopni organ, le sklicevala na sklepe druge in tretje seje Študentskega sveta Medicinske fakultete, ki pa preverljivih argumentov ne navaja. Pri tem trditev tožene stranke iz njenega odgovora na tožbo, da je takšna običajna praksa tožene stranke, navedenih kršitev ne more sanirati. Ni sporno, da na podlagi negativnega mnenja Študentskega sveta organ univerze postopek izvolitve prosilca v naziv ustavi. Vendar pa mora biti negativno mnenje izdelano tako, da je preverljivo in rezultat ugotovljenega stanja v postopku. Slednje pa se, kot povedano, v danem primeru ni zgodilo.

Sodišče je zato na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopnemu organu, da v ponovnem postopku odloči v roku, navedenem v 4. odstavku 64. člena ZUS-1. Pri tem bo moral drugostopni organ v morebitnem postopku odločanja o pritožbi upoštevati tudi 35. člen ZUP, kolikor bodo nastopile tam navedene okoliščine.