Jedro

Šteje se, da ima radijski in televizijski sprejemnik vsaka oseba, ki je registrirana kot odjemalec električne energije v javnem električnem omrežju, kolikor ne poda nasprotne izjave.

V zvezi s tožbenimi ugovori, da ima tožnik poravnane vse obveznosti iz naslova RTV prispevka, kar naj bi dokazovala tudi k tožbi priložena dokazila, sodišče ugotavlja, da gre za plačila, za katera je bilo že v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da so bila upoštevana, tožniku pa pojasnjeno, da z njimi ni pokril obveznosti za mesec november in december 2008.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javni zavod RTV Slovenija tožniku naložil plačilo neplačanih prispevkov za obdobje november in december 2008 s pripadajočimi obrestmi v skupnem znesku 21,11 EUR, v 15 dneh od vročitve odločbe. Navedeno odločitev je potrdilo tudi Ministrstvo za kulturo s svojo odločbo, št. 61540-95/2009/2 z dne 8. 5. 2009. V obrazložitvi organa utemeljujeta svojo odločitev na določbah prvega odstavka 31. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija (ZRTVS-1, Uradni list RS, št. 96/2005 in 21/2006-ZDavP-1-UPB2), ki določa, da je dolžan plačevati prispevek za upravljanje radijske in televizijske dejavnosti vsak, ki ima radijski in televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa Radio-televizije Slovenija. Nadalje navajata, da četrti odstavek 31. člena ZRTVS-1 določa, da ima radijski in televizijski sprejemnik vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju, razne če poda pisno izjavo, da nima svojega in da v svojih prostorih tudi ne uporablja tujega RTV sprejemnika ter da je bila seznanjena z zakonskimi posledicami neresnične izjave. Prvi odstavek 40. člena ZRTVS-1 določa, da se glede obračunavanja in plačevanja prispevka, obresti in drugih vprašanj postopka uporabljajo določbe zakona, ki ureja davčni postopek. 17. člen Pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe RTV Slovenije (Pravilnik, Uradni list RS, št. 75/04) določa, da zavezanec plačuje RTV prispevek do vključno meseca, v katerem je podal popolno izjavo oziroma do vključno meseca, v katerem je RTV Slovenija odločil o razbremenitvi obveznosti plačila RTV prispevka na podlagi 14. člena tega Pravilnika. Tožnik je postal zavezanec za plačilo RTV prispevka na podlagi lastne prijave dne 14. 2. 1984. Iz evidence, ki jo RTV Slovenija vodi v skladu z 38. in 39. členom ZRTVS-1 je ugotovljeno, da je zavezanec na dan izdaje izpodbijane odločbe bil dolžan plačati prispevek za mesec november in december 2008, kot izhaja iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe. V zvezi s prejetimi plačili RTV prispevka je bilo tožniku pojasnjeno, da se v skladu s prvim odstavkom 93. člena ZDavP-2 prejeta plačila knjižijo po vrstnem redu dospelosti posamezne vrste obveznosti in da iz dokumentacije zadeve ne izhaja, da je plačal vse obveznosti iz naslova RTV prispevka.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in ponavlja pritožbene ugovore, da je vse obveznosti poravnal, kar naj bi dokazal s priloženimi potrdili o plačilih. Smiselno zahteva odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, upravna organa prve in druge stopnje pa sta za svojo odločitev navedla pravilne in utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju izrecno sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010). V zvezi s tožbenimi ugovori, da ima tožnik poravnane vse obveznosti iz naslova RTV prispevka, kar naj bi dokazovala tudi k tožbi predložena dokazila, pa sodišče ugotavlja, da gre za plačila, za katera je bilo že v izpodbijani odločbi ugotovljeno, da so bila upoštevana, tožniku pa pojasnjeno, da z njimi ni pokril obveznosti za mesec november in december 2008. Zato je sodišče iz tega razloga tožbene ugovore, da naj bi imel poravnane vse obveznosti, kot neutemeljene zavrnilo. Glede na navedeno je zato po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in zakonit, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.