Jedro

V obravnavanem primeru tožena stranka predloga ni vložila po zakonitem zastopniku, ampak po pooblaščenki (s poslovnim pooblastilom), ki ni odvetnica, zato pogoj iz tretjega odstavka 86. člena ZPP ni izpolnjen. Predlog je vložil nekdo, ki te pravice nima, zato je nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Toženka je po pooblaščenki vložila vlogo v črnogorskem jeziku, ki jo je poimenovala revizija zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. 1374/2019, vlogi je priložila pooblastilo za zastopanje in potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Črni Gori.

2. Vrhovno sodišče ji je z dopisom pojasnilo, da sodišča poslujejo v slovenskem jeziku, da je zoper pravnomočne sodbe dopustno vložiti predlog za dopustitev revizije, ter da mora biti predlogu priložena drugostopenjska odločba, ki se izpodbija, ter da lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja le po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen kadar ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Opozorilo jo je tudi na posledice neizpolnjevanja teh pogojev.

3. Toženka je v odgovoru na navedeni dopis Vrhovnemu sodišču predložila overjen prevod vloge, poimenovane revizija, in overjen prevod potrdila o opravljenem državnem izpitu. Pojasnila je, da je potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu predložila skupaj s prvotno vlogo.

4. Vrhovno sodišče je vlogo toženke obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije.

5. Predlog ni dovoljen.

6. Vložitev predloga za dopustitev revizije je del postopka z izrednimi pravnimi sredstvi, v katerem lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. ZPP), razen kadar ima stranka sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Pri tem je pomembno razlikovati med položajem zakonitega zastopnika in pooblaščenca. Za pravno osebo lahko izredno pravno sredstvo, pod pogojem, da ima pravniški državni izpit, vloži njen zakoniti zastopnik (npr. član uprave delniške družbe, župan občine), ne pa njen pooblaščenec (npr. zaposleni v pravni službi, ki nima položaja zakonitega zastopnika družbe).1

7. Toženka je vlogo (predlog) vložila po pooblaščenki, ki je predložila potrdilo o opravljenem pravosodnem izpitu v Črni Gori ter pooblastilo. Iz pooblastila izhaja, da jo župan Cetinj kot Zaščitnico premoženjskopravnih interesov, zaposleno na Direkciji za zaščito premoženjskopravnih interesov prestolnice, pooblašča za vložitev revizije. V obravnavanem primeru torej tožena stranka predloga ni vložila po zakonitem zastopniku, ampak po pooblaščenki (s poslovnim pooblastilom), ki ni odvetnica, zato pogoj iz tretjega odstavka 86. člena ZPP ni izpolnjen. Predlog je vložil nekdo, ki te pravice nima, zato je nedovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (primerjaj 377. člen ZPP).

8. Zavrženje predloga prav tako narekuje dejstvo, da predlogu ni bila predložena odločba sodišča druge stopnje, ki se izpodbija (tretji odstavek 367.b člena ZPP), na kar je bila toženka opozorjena.

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 A. Galič v L. Ude (et al.) Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 1. knjiga, Uradni list, GV Založba, Ljubljana 2005, str. 368.