Jedro

Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožba upnika se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo izvršbo. Kot pravni temelj za svojo odločitev je navedlo 1. in 2. odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo.

Proti navedenemu sklepu je upnik po svoji pooblaščenki vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka in predlagal njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Trdi, da ni nikoli podal vloge za umik predloga za izvršbo in tako ni predlagal ustavitve izvršilnega postopka, sodišče pa samo na podlagi vloge izvršitelja izvršbe ne bi smelo ustaviti. Navedeno izhaja iz listin, ki se nahajajo v tem spisu. V okviru te svoje vloge – pritožbe – pa je upnik predlagal tudi, da sodišče dovoli izvršbo še z dodatnim izvršilnim sredstvom.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Upnik sicer pravilno opozarja, da ni podal vloge za umik predloga za izvršbo; kot takšno je sodišče prve stopnje štelo vlogo upnika z dne 9.1.2007, v kateri pa upnik navaja le, da predlaga ustavitev premičninske izvršbe. Iz predmetnega spisa namreč izhaja, da je s sklepom o izvršbi z dne 3.3.2003 bila kot edino sredstvo izvršbe predlagana prodaja dolžnikovih premičnih stvari. S sklepom z dne 19.7.2005 je bil določen izvršitelj, ki je 28.11.2006 opravil poskus rubeža (zapisnik na l.št. 9), iz katerega izhaja, da dolžnik na danem naslovu ni nikoli posloval (in da je poslovni prostor v izmeri 18 m², ki je dolžnikova last, še neurejen). Očitno je, da je upnik v posledici tega predlagal ustavitev premičninske izvršbe. Pravni temelj za ustavitev izvršbe v takšni situaciji pa ni 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, ampak 76. čl. ZIZ (nemožnost oprave izvršbe). Odločitev sodišča prve stopnje o ustavitvi izvršbe je zato pravilna, vendar na drugi pravni podlagi, kot je to navedeno v izpodbijanem sklepu. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo upnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ).

ZIZ v 3. odst. 34. čl. določa, da lahko sodišče do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti. V obravnavanem primeru je upnik novo sredstvo izvršbe predlagal pred pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa, torej pred koncem izvršilnega postopka, tako da bo moralo sodišče prve stopnje o tem predlogu v nadaljevanju postopka še odločiti.