Jedro

Tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ, tudi javni sklad oziroma sklad) na podlagi 52. člena Zakona o štipendiranju (v nadaljevanju ZŠtip-1) in na zahtevo tožnice kot vlagateljice v zvezi s prijavo na Javni razpis štipendij A. (v nadaljevanju A.) vlogo tožnice na 244. Javni razpis za pridobitev štipendije za študij v tujini zavrnil (točka 1. izreka). Posebni stroški v postopku niso nastali (točka 2. izreka). Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnica 17. 4. 2018 vložila vlogo na A. po točki A za pridobitev štipendije za študij v tujini po programu B. na University of St. Andrews, St. Andrews, Združeno kraljestvo. Vloga je bila pravočasna, vložena od upravičene osebe, ni pa bila popolna. Tožnica je bila zato pozvana k dopolnitvi vloge, ki jo je pravočasno in v celoti dopolnila. Sklad navaja 2. točko (predmet javnega razpisa) in 5. točko (razpisni pogoji) Javnega razpisa, ki ju citira. Med drugim mora vlagatelj pod točko A izpolnjevati tudi pogoja, da je sprejet ali vpisan na dodiplomski študij ali enoviti magistrski študij na področjih, ki so predmet štipendiranja in da njegova povprečna ocena glede na točko 7.1 Uspeh znaša vsaj 4,1000. Vlagatelj se lahko v okviru Javnega razpisa prijavi le z eno vlogo. Sprememba izobraževalne ustanove ali izobraževalnega programa po preteku roka za prijavo ni možna, zato se taka vloga zavrne. Štipendija po Javnem razpisu se lahko dodeli le za en izobraževalni program. Tožnica je 20. 8. 2018 po elektronski pošti obvestila sklad, da je bila sprejeta na drugo univerzo in po pozivu k razjasnitvi pojasnila, da pri njeni kandidaturi ni prišlo do sprememb izobraževalne ustanove, ker do vpisa na Univerzo St. Andrews nikoli ni prišlo. Gre za isti program, kot ga je navedla v vlogi, ter da do prekoračitve roka ni prišlo. Javni razpis ne omejuje datum vpisa v podiplomski študij ali datum potrdila o vpisu, medtem ko je bila vloga za štipendiranje na sklad vložena pravočasno. Tožnica je pojasnilu priložila potrdilo o sprejemu na Lancaster University ter novo prijavnico s podatki o drugem študijskem programu in izobraževalni ustanovi. Sklad ugotavlja, da je tožnica potem, ko je rok za prijavo že potekel in ko je bila njena vloga že popolna, spremenila izobraževalno ustanovo, za katero kandidira za štipendijo iz University of St. Andrews na Lancaster University in da se na izobraževalni program B. na University of St. Andrews, za katerega je prvotno kandidirala za štipendijo, v koledarskem letu 2018 ne bo vpisala. Prvostopenjski organ je zato zavrnil vlogo tožnice na podlagi predzadnjega odstavka 5. točke Javnega razpisa.

2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot pritožbeni organ zavrnilo pritožbo tožnice kot neutemeljeno. Navaja določbe 48. člena in 49. člena ZŠtip-1, ki jih citira. Po 5. členu ZŠtip-1 v postopku javnega razpisa z zaprtim rokom za vložitev vloge začne 60-dnevni rok za odločanje teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena zadnja popolna vloga med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami. Točka 5. Javnega razpisa med drugim določa pogoj, da je vlagatelj sprejet ali vpisan na dodiplomski študij ali enoviti magistrski študij na področjih, ki so predmet štipendiranja in da se lahko vlagatelj v okviru Javnega razpisa prijavi le z eno vlogo in da sprememba izobraževalne ustanove ali izobraževalnega programa po preteku roka za prijavo ni možna in se taka vloga zavrne. Toženka ugotavlja, da je sklad utemeljeno zavrnil vlogo tožnice, saj je nesporno, da je tožnica na vlogi za Javni razpis, kakor tudi v dopolnitvi vloge navajala, da bo študirala na University of St. Andrews in o tem tudi predložila določena dokazila in da je spremenila izobraževalno ustanovo po preteku roka za prijavo na Javni razpis, ki se je iztekel 18. 4. 2018, s čimer je izpolnjen pogoj Javnega razpisa za zavrnitev vloge.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev procesno, materialno-pravno, pa tudi glede dejanskega stanja, napačna. Tožnica je bila 20. 8. 2018 sprejeta na dodiplomski študij B., na Univerzo Lancaster, Velika Britanija. V namen financiranja študija se je 17. 4. 2018 prijavila na Javni razpis. Ob prijavi še ni bila vpisana na nobeno univerzo. Univerze izbranim kandidatom najprej pošljejo tako imenovana pisma s pogojnimi ponudbami, v katerih naznanijo, da bodo kandidate sprejel, če bodo na maturi izbrali določeno število točk in če bodo uspešno opravili pogovore za vpis. Ta pisma s pogojnimi ponudbami niso potrdila o vpisu. Po opravljeni mednarodni maturi na slovenski srednji šoli te rezultate pošljejo na univerze. Ta je v letu 2018 potekala med 30. 4. in 10. 5., ko so ocene končne (to je po poteku pritožbenega roka). V primeru tožnice je C. pritožbeni postopek zaključila 20. 7. 2018. Britanske univerze nato čakajo še na rezultate britanske mature, ki so bili objavljeni 16. avgusta in je šele na ta dan jasno, koliko mest bodo ponudili britanskim kandidatom in koliko EU študentom in mednarodnim študentom. Tožnica je dobila ponudbo Univerze Lancaster za vpis 16. 8. 2018 in jo je 17. 8. 2018 skozi UCAS potrdila. To je bila za tožnico prva in edina neposredna ponudba za vpis, saj pisma s pogojnimi ponudbami to niso. Poleg tega je tožnica šele 20. 7. 2018 prejela dokončne rezultate mednarodne mature, ki so ji omogočili vpis za Univerzo Lancaster. Vpisne pogoje omenjene univerze je tožnica izpolnila in se je uspešno vpisala šele 20. 8. 2018, zato bi bilo potrdilo o vpisu nemogoče predložiti pred tem datumom.

4. Glede izpolnjene prijavnice, tožnica navaja, da je na prijavnici izrazila svojo namero, da se vpiše na Univerzo St. Andrews. Tožnica pojasnjuje, da ta zapis ni odločujoč. Tožnica je ravnala v dobri veri in skrbno. Do izteka roka se ni mogla vpisati na aktualno Univerzo Lancaster in je ostala pri istem študiju (...), o vpisu pa je toženo stranko obvestila takoj, ko je bilo to možno. Pri svojem ravnanju je upoštevala sistem vpisovanja na univerze, kot je predviden v Veliki Britaniji, sledila je zastavljenemu programu (...) ter je od podaje prijave izpolnjevala iste pogoje za pridobitev štipendije - študij na tuji izobraževalni ustanovi za posamezno isto stopnjo izobraževanja (dodiplomski) na izbranem študijskem področju - program (B.). Vloga tožnice je bila ena, ki se je ves čas nanašala na iste pogoje Javnega razpisa. Tožnica 18. 4. 2018, ko je bil odprt Javni razpis, ni mogla niti vedeti, da se bo lahko vpisala na Lancaster University, kaj šele da bi izkazala vpis. 20. 7. 2018 je bilo primerno zvišana njena maturitetna ocena, ki ji je vpis sploh omogočila. Vpisala se je lahko šele 20. 8. 2018. Pripominja, da ni bila nikoli vpisana na drugo univerzo. Toženki je posredovala pogojno ponudbo (Conditional Offer), ki ni enaka vpisu. Glede na razloge toženke bi to pomenilo, da tožnica sploh ni imela možnosti, da štipendijo pridobi, saj do izteka roka za predložitev potrdila o vpisu le-tega nikakor ni mogla imeti. Zastavlja vprašanje namena tovrstnih štipendij in enakopravnega dostopa do njih, saj se sredstva za štipendije zagotavljajo tudi iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Toženka je ravnala diskriminatorno v razmerju med posameznimi državami oziroma njihovimi univerzami in posledično med kandidati, ki se na štipendije prijavljajo. Glede na razumevanje toženke tožnica, ne glede na vestna in ažurna postopanja, štipendije ni mogla pridobiti. Glede vpisa na univerzo je tožnica prejela poziv k dopolnitvi vloge do 29. 6. 2018, torej do datuma, ko tožnica tega objektivno ni mogla storiti. Toženko poziva, da razkrije, ali je bil rok za dopolnitev vloge za vse kandidate enak in ali je katerikoli od kandidatov predložil upoštevno listino ali podal upoštevni relevantni podatek še po 29. 6. 2018. 5. Po mnenju tožnice je nesprejemljivo, da je pridobitev štipendije odvisno od tega, kako hitro se je posameznik uspel vpisati na univerzo. Razumljivo je, da se z določenim datumom zajezi rok vpisa, ni pa razumljivo, da se s tem datumom zajezi tudi sam vpis na univerzo. Ponovno poudarja, da do vpisa na Univerzo Lancaster ni bila vpisana na nobeno drugo univerzo in da pri njej ni prišlo do spremembe izobraževalne ustanove. Razlog, na katerega se je toženka oprla pri svojem odločanju, ne obstoji. Tožnica se je na aktualno univerzo lahko vpisala po znanih rezultatih mednarodne mature, v zvezi s čim se je zanjo postopek končal 20. 7. 2018 in je nerealno pričakovati, da lahko pred poznavanjem dejanskih možnosti za vpis tožnica navede univerzo, na katero bi se naj vpisala. Takšno stališče je nerealno, saj ne upošteva sistema vpisovanja na univerze. Zaključek toženke, da sprememba izobraževalne ustanove po poteku roka za prijavo na Javni razpis ni možna, bi po formalističnem razumevanju lahko celo spravila v boljši položaj tistega kandidata, ki ustanove ob prijavi ni navedel. Če je temu tako, je bila toženka na to okoliščino dolžna vsaj opozoriti tožnico in dati ustrezne informacije v zvezi s celotnim prijavnim postopkom. Tožnica ponovno poudarja, da sistem vpisa na univerze v Veliki Britaniji ne omogočajo postopanj, kot jih je z izpodbijano odločbo predvidela toženka. Želena štipendija pa je namenja tudi študiju v Veliki Britaniji. Tožnica je naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi štipendijo pridobila in je ravnala v dobri veri in ažurno. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. V odgovoru na tožbo toženka vztraja pri obrazložitvi obeh upravnih odločb. Glede razlogov tožnice, da do vpisa na Univerzo Lancaster ni bila vpisana na nobeno drugo univerzo in da ni prišlo do spremembe izobraževalne ustanove, pa pojasnjuje, da Javni razpis določa, da po preteku roka za prijavo ni več možna sprememba izobraževalnega programa in izobraževalne ustanove, in sicer v smislu navedbe na vlogi in s tem podanega zahtevka stranke. Izobraževalna ustanova oziroma izobraževalni program je bistvena sestavina predmetnega Javnega razpisa. Sprememba le-tega pomeni spremembo vloge, ki pa po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča, saj gre v takšnem primeru za novo vlogo oziroma popolnoma drug zahtevek stranke. Pri tem dejstvo, ali je vlagatelj v času oddaje vloge dejansko vpisan na izobraževalni program oziroma ustanovo, za štipendiranje katerega se prijavlja, ni relevantno. V skladu z Javnim razpisom namreč zadošča, da vlagatelj predloži potrdilo o pogojnem sprejemu, ki ga je predložila tudi tožnica, ki vsebuje podatke o študijskem programu v skladu z Javnim razpisom. Mora pa vlagatelj izkazati vpis na fakulteto, če pridobi štipendijo. Bistveno v predmetni zadevi je, da celoten postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev poteka za program in za ustanovo, ki je navedena na vlogi. Glede vprašanja tožnice, ali je bil rok za dopolnitev vloge za vse vlagatelje enak, toženka pojasni, da navedeno ne vpliva na zakonitost odločitve, saj ne glede na dopolnjevanje vlog, je za vse vlagatelje veljalo enako pravilo, da izobraževalne ustanove ali programa, ki so ga navedli na prijavnici, po preteku roka za oddajo vloge, niso mogli več spremeniti. Vloga kateregakoli vlagatelja, ki je po 18. 4. 2018 spremenil svojo vlogo na način, da je spremenil izobraževalno ustanovo ali program, je bila zavrnjena. Sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

7. V pripravljalni vlogi tožnica dodatno pojasnjuje svoje razloge. Navaja 25.a člen Ustanovitvenega akta Javnega sklada glede zagotavljanja virov sredstev za izvajanje nalog Javnega sklada. Ob podaji prijave tožnica še ni mogla vedeti, ali se ji bo uspelo vpisati na Univerzo Lancaster. Dejstvo je, da se je prijavila na študij na St. Andrews, kamor pa ni bila sprejeta. Kolikor se določilo 5. točke Javnega razpisa, ki se nanj sklicuje toženka, po katerem sprememba izobraževalne ustanove ali izobraževalnega programa po preteku roka za prijavo ni možna in se taka vloga zavrne, nanaša na spremembo med zgolj na obrazcu vpisano univerzo in univerzo, kamor se študij dejansko vpiše, je to določilo Javnega razpisa nično. Dejstvo pa je, da se je vpisala na enak študijski program in na istem ... območju, toženko pa vseskozi obveščala in ni ničesar prikrivala. Navedeni pogoj je diskriminatoren, kar pojasni, kar je v nasprotju z vestnostjo in poštenjem in spodbudami za pridobitev znanja in za izobraževanje kadrov, za katere je sklad pridobil sredstva. S tem je tožnico prikrajšal za spodbudo, ki jo je bila upravičena dobiti, saj je prav študentom, kot je ona, ta spodbuda namenjena. Zaradi vpisa na Univerzo Lancaster, kar je hkrati njen prvi in edini vpis na univerzo, je prijavnico zgolj izpolnila drugače. Gre za isto prijavo. Navaja 57. člen in 146. člen Ustave RS. Pri porabi sredstev je potrebno izhajati iz nalog sklada, ki zagotovo ni v strogo formalističnem pregledovanju vlog in prijav na univerze, vpisanih v obrazcu, temveč upoštevanje vsebine poteka vpisa na želene programe in ustrezna podpora. Tožnica vztraja pri izvedbi vseh predlaganih dokazov in v zvezi z vpisovanjem na univerzo ter celotnim postopkom vpisovanja in pridobivanja štipendije predlaga tudi svoje zaslišanje, kjer bo pojasnila vse okoliščine prijave in vpisovanja na univerzo, kakor tudi komunikacije s toženko.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Sodišče sodi, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in se z razlogi prvostopenjskega organa in toženke strinja ter jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa dodaja:

10. V zadevi je sporno, ali je prvostopenjski organ pravilno in zakonito zavrnil vlogo tožnice na 244. Javni razpis štipendij A. za študij v tujini za leto 2018. Iz dejanskega stanja, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločitve, je razvidno, da je tožnica 17. 4. 2018 vložila vlogo na navedeni Javni razpis, na katerem je v okviru točke 2.1 „Podatki o izobraževalni ustanovi na študijskem programu, za katerega štipendiranje se prijavljam“, navedla, da se prijavlja na dodiplomski študij v tujini po programu B. na University of St. Andrews, St. Andrews, Združeno kraljevstvo. Vlogi je priložila pismo Univerze St. Andrews z dne 21. 3. 2018 o pogojni ponudbi fakultete za univerzitetni dodiplomski študij ..., iz katere izhaja, da ponudba velja pod pogojem, da tožnica na mednarodni maturi doseže 38 točk. V zadevi ni sporno, da je sklad tožnico 22. 5. 2018 pozval, da vlogo do 29. 6. 2018 med drugim dopolni tudi z uradnim potrdilom University of St. Andrews o vpisu, sprejemu ali pogojnem sprejemu, ki glasi na njeno ime s podatki, kot so navedeni na pozivu ( med drugim tudi polni naziv študijskega programa, trajanje študijskega programa, višino letne šolnine, letih študija, študijsko leto, točen datum začetka študija in obliko študija itd.) in da je tožnica 12. 6. 2018 (med drugim) ponovno predložila (isti) dopis Univerze St. Andrews z dne 21. 3. 2018. V zadevi ni sporno, da je Javni sklad tožnico z elektronsko pošto 12. 7. 2018 in 18. 7. 2018 zaprosil za dodatne informacije o študiju, tožnica pa je 24. 7. 2018 posredovala odgovor, da še ni prejela dokončnega potrdila o vpisu na Univerzo St. Andrews. Sporno tudi ni, da je tožnica 20. 8. 2018 obvestila sklad, da njena prošnja za sprejem na University of St. Andrevs ni bila uspešna, da pa je bila uspešna pri vlogi za študij istega programa na University of Lancaster in da bo vlogo dopolnila z vlogo za štipendiranje na tej univerzi. Sklad je 27. 8. 2018 tožnico obvestil, da bo zaradi spremembe izobraževalne ustanove po preteku roka za prijavo njena vloga zavrnjena ter jo hkrati pozval o izjasnitvi o navedenih dejstvih. Tožnica je kot odgovor na omenjeni poziv posredovala dopolnitev vloge z novo izpolnjeno prijavnico za študij na Lancaster University, potrdilo o vpisu z dne 20. 8. 2018 in druge informacije o univerzi oziroma programu. Tožnica zatrjuje v postopku in v tožbi, da gre za eno vlogo in da je prijavnico zaradi vpisa na Univerzo Lancaster zgolj izpolnila drugače in da ne gre za spremembo izobraževalne ustanove ali programa po preteku roka za prijavo. S takšnim stališčem tožnice se sodišče ne strinja, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

11. Glede na določbe Javnega razpisa vlagatelj predloži vlogi med drugim uradno potrdilo pristojne izobraževalne ustanove v tujini o vpisu - če vlagatelj še ni vpisan (tako kot v obravnavanem primeru), pa o sprejemu ali pogojnem sprejemu, ki se glasi na vlagatelja in vključuje vse podatke o študijskem programu (točka 6. 5. Javnega razpisa). Zato razlogi tožnice, da ob prijavi še ni bila vpisana na nobeno univerzo in da zato pri njej ni prišlo do spremembe izobraževalne ustanove, pri čemer se sklicuje na sistem vpisovanja na univerze v Veliki Britaniji, za samo odločitev niso pomembni. Tako so razlogi tožnice, da je glede Univerze St. Anrews šlo za pogojno ponudbo, ne pa za vpis, po povedanem irelevantni. Tožnici ni bilo onemogočeno, da pojasni svojo situacijo glede vpisa na želeno univerzo, saj je komunikacija s skladom ves čas potekala in so razlogi tožnice, da zaradi postopanja sklada ni imela možnosti, da bi pridobila štipendijo, v nasprotju z dejanskim stanjem, ki izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe,saj komunikacija s skladom tudi po roku za dopolnitev vloge v zadevi ni sporna, zato sodišče tovrstne očitke zavrača. 12. Sodišče se tudi ne strinja s stališčem tožnice, da je na prijavnici izrazila (le) svojo namero, da se vpiše na Univerzo St. Andrews in da ta zapis ni odločujoč, kar bi po stališču tožnice pomenilo, da lahko to namero kasneje v postopku spremeni. Takšno stališče tožnice ni skladno z vsebino in pogoji Javnega razpisa, ki natančno določa predmet Javnega razpisa (1. točka) in razpisne pogoje (5. točka). Med drugim je določeno, da se lahko vlagatelj v okviru Javnega razpisa prijavi le z eno vlogo in da sprememba izobraževalne ustanove ali izobraževalnega programa po preteku roka za prijavo ni možna, zato se taka vloga zavrne. To pa tudi po presoji sodišča, tako kot navajata sklad in toženka, pomeni, da vlagatelj po preteku roka za prijavo ne more več spremeniti programa oz. izobraževalne ustanove, ki ju prijavitelj navedel na prijavnici, ne glede na vpis. Ali drugače povedano, tožnica glede na pogoje Javnega razpisa ne more naknadno spremeniti izobraževalne ustanove, ki jo je vpisala na vlogo. Po presoji sodišča navedba na vlogi glede izobraževalne ustanove oz. programa, pojasnjuje vsebino zahtevka vlagatelja ter predstavlja bistveno sestavino vloge. Zato sprememba le-tega tudi po presoji sodišča pomeni spremembo vloge, ki pa glede na objavljene razpisne pogoje po preteku roka za prijavo na Javni razpis ni več mogoča. 13. Neutemeljeni so tožbeni očitki o ničnosti določbe Javnega razpisa, da po preteku roka za prijavo ni več možna sprememba izobraževalnega programa ali izobraževalne ustanove (predzadnji odstavek 5. točke Javnega razpisa). Sklad ima za takšno vsebino Javnega razpisa pooblastilo v 50. členu. ZŠtip-1. Po presoji sodišča je na navedeni pravni podlagi sklad imel pooblastilo za omejitev, da je sprememba izobraževalne ustanove možna samo do preteka roka za prijavo na Javni razpis. Zato razlogi tožnice, da ji ne more škodovati, ker je ob prijavi dejansko zapisala Univerzo St. Andrews, vpisala pa se je na Univerzo Lancaster, ne držijo.

14. Tudi ne držijo očitki tožbe, da gre za formalistično odločitev in da bi takšno formalistično razumevanje lahko spravilo v boljši položaj tistega kandidata, ki ustanove ob prijavi ni navedel, na kar bi sklad moral tožnico opozoriti in da tožnica ni bila seznanjena s stališči sklada in toženke, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijane odločbe in toženke. Pogoji Javnega razpisa so bili vsem prijaviteljem vnaprej znani, torej tudi tožnici in ne gre za kršitev enakopravnega dostopa do štipendij. Toženka je pojasnila, da je sklad v Javnem razpisu skladno s 50. členom ZŠtip-1 določil posebne pogoje, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj za pridobitev štipendije A., med drugim tudi omejitve ali zahteve glede predhodnega, trenutnega oziroma drugega izobraževanja, kot tudi druge z Javnim razpisom določene pogoje. Sem sodi tudi omejitev, da je sprememba izobraževalne ustanove možna samo do preteka roka za prijavo na Javni razpis. Pojasnila je tudi namen takšne omejitve, ki je v nadaljnjih postopkih v zvezi z izvedbo Javnega razpisa. Sklad mora namreč po prejemu vseh vlog ugotavljati dejansko stanje glede posamezne vloge in pridobiti ustrezna dokazila ter ugotoviti, kateri vlagatelji izpolnjujejo vse pogoje in jih razvrstit glede na merila Javnega razpisa ter odločiti o dodelitvi štipendije. Ker mora o vlogah vseh vlagateljev odločati istočasno oziroma jih je treba razvrstiti glede na dosežen rezultat, ni mogoče dovoliti spreminjanja izobraževalne ustanove ali programa po preteku roka za prijavo, saj bi nasprotno pomenilo predolgo zavlačevanje postopka. V nasprotnem bi moral sklad vedno znova razvrščati vlagatelje. Kolikor bi toženka pri tožnici upoštevala drugo izobraževalno ustanovo, bi prišlo do neenakega obravnavanja vseh vlagateljev. S temi razlogi toženke se sodišče strinja.

15. Vprašanje ali je bila tožnica dobroverna ali ne, ni odločujoče, saj tožnici nihče ne očita, da ni bila dobroverna. V zadevi gre za to, da tožnica ni izpolnjevala vsebinskega pogoja Javnega razpisa, torej, da ni predložila potrdila o vpisu na univerzo, ki jo je vpisala v vlogo, ki jo je pravočasno vložila na Javni razpis. Tožnica je v postopku predložila potrdilo o vpisu na drugo izobraževalno ustanovo in s tem spremenila izobraževalno ustanovo, saj je 20. 8.2018 obvestila toženko, da njena prošnja na Univerzo St. Andrews ni bila uspešna in da je bila njena prošnja uspešna na Univerzo Lancaster. To pa kot rečeno pomeni, da je tožnica spremenila izobraževalno ustanovo, za katero je kandidirala za štipendijo iz University of St. Andrews na Lancaster University, potem, ko je rok za prijavo že potekel in ko je bila njena vloga že popolna. Gre torej za to, da se v postopku dodelitve štipendije na izobraževalni program B. na University of St. Andrews, za katerega je prvotno kandidirala za štipendijo, ni vpisala.

16. Razlogi tožnice, da ni imela možnosti, da štipendijo pridobi, ker naj bi sistem objektivno ne predvideval vpisa do izteka roka za dopolnitev vloge, predvidenega s strani toženke (v konkretnem primeru do 29. 6. 2018) niso odločujoči. Sklad iz tega razloga tudi ni zavrnil vlogo tožnice, ampak jo je 12. 7. in 18. 7. 2018 pozval za dodatne informacije. Relevanten razlog za zavrnitev je bil njen odgovor 20. 8. 2018, da je bila uspešna na drugi univerzi, kar nakazuje spremembo izobraževalne ustanove po preteku roka za prijavo in je razlog za zavrnitev vloge, skladno z pogoji Javnega razpisa. Slednje po presoji sodišča pa ni v nasprotju z namenom štipendiranja in enakopravnega dostopa do štipendij, kot meni tožnica.

17. Sodišče ne sledi razlogom tožnice, da je toženka s svojim postopanjem diskriminirala študente, ki se vpisujejo na univerze v Veliki Britaniji, ker da sam sistem vpisovanja ne omogoča postopanj, ki so predvidena v izpodbijani odločbi. Iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ne izhaja, da bi tožnica zaradi tega, ker si je želela izobraževanje na fakulteti v Veliki Britaniji, imela drugačno obravnavanje kot ostali vlagatelji. Prav namen Javnega razpisa je, da so za vse vlagatelje enaki pogoji za pridobitev štipendije in da so vsi vnaprej seznanjeni z njimi.

18. Člen 5 ZŠtip-1 določa, da se pravica do štipendije po tem zakonu dodeljuje na podlagi javnega razpisa, obvezna sestavina javnega razpisa je med drugim tudi rok za vložitev vloge, ki se določi kot odprti ali zaprti rok. Po 49. členu ZŠtip-1 Javni sklad objavi razpis za dodelitev štipendij A. z zaprtim rokom za vložitev vloge, z odprtim rokom pa le v primeru, če razpis ne določa merila za izbiro štipendistov, temveč le razmejitvena merila. V obravnavani zadevi je Javni razpis določal merila za izbor štipendistov, zato je bil rok določen kot zaprti rok. Iz upravnih spisov izhaja, da se je ta iztekel 18. 4. 2018. Ker je bil predmetni Javni razpis objavljen decembra 2017 za študijsko leto 2018/2018, je 60-dnevni rok za odločanje začel teči z dnem, od katerega se šteje, da je vložena zadnja popolna vloga med vsemi na javni razpis prispelimi pravočasnimi vlogami. Tožnica navedeni rok izpodbija, vendar pa so njeni razlogi neutemeljeni. Iz obravnavane zadeve ni razvidno, da bi tožnica zaradi zamude roka ne bi bila obravnavana, ampak je razvidno, da je sklad odločal v postopku, v katerem je upošteval tudi roke za dopolnitev vlog, tožnici pa tudi po roku za dopolnitev vloge pošiljal pozive za razjasnitev njene situacije. Tožničina vloga tudi ni bila zavrnjena iz razloga, ker naj bi tožnica po preteku določenega roka za dopolnitev vloge predložila potrdilo o vpisu, ampak je bila zavrnjena iz razloga, ker je tožnica spremenila izobraževalno ustanovo po preteku roka za prijavo. Po povedanem razlogovanje tožnice v zvezi z roki ni utemeljeno, in tudi ne gre za to, da je pridobitev štipendije odvisna od tega, kako hitro se uspe posamezniku vpisati na univerzo, kot meni tožnica. V obravnavani zadevi tožnica ni izkazala vpisa na fakulteto St. Andrews, ki jo je navedla v vlogi na Javni razpis, temveč je izkazala 20. 8. 2018 vpis na drugo izobraževalno ustanovo, kar pomeni spremembo izobraževalne ustanove po preteku roka za prijavo na Javni razpis.

19. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, jo je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

20. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji) (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1), saj ni sporno dejansko stanje, ampak pravno vprašanje in sicer razlaga vsebine in pogojev Javnega razpisa. Po presoji sodišča sta prvostopenjski organ in toženka pravilno uporabila določbe Javnega razpisa in opravila pravilno dokazno oceno v postopku predloženih dokazil. Po presoji sodišča so bili vsi relevantni dokazi pravilno izvedeni in presojani v postopku izdaje izpodbijane odločbe (59. člen ZUS 1 v povezavi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1), za kar sta upravna organa navedla razloge, ki njune zaključke utemeljujejo in sodišču niso vzpostavili dvom glede pravilnosti presoje dokazov. Zato ponovna izvedba dokazov ni pomembna za odločitev, novih dokazov pa tožnica v tožbi ne predlaga1. Na podlagi pravilno ugotovljenega relevantnega dejanskega stanja, sta sklad in toženka pravilno uporabila materialno pravo, tožnica pa se ne strinja s posledicami tako uporabljenega materialnega prava in posledično zavrnitev njene vloge na predmetnem Javnem razpisu. Tožničina stališča (na katera se je sklicevala že v postopku na prvi stopnji kot tudi v pritožbi) glede uporabe materialnega prava tudi po presoji sodišča niso pravilna, zaradi česar jih sodišče, ki je v obravnavani zadevi sledilo določbam ZŠtip-1 in pogojem Javnega razpisa, ni moglo upoštevati.

21. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

1 Glej Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Urednik dr. Erik Kerševan, GV založba, Ljubljana 2019; komentar k 51. členu tega zakona, prvi odstavek na strani 304, opomba 295.