Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, so si različne prav v tem, kdo in na kakšen način ju je udaril. Teh različnih izpovedb sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Ker sodba nima razlogov, je ni moč preizkusiti in je tako podana bistvena kršitev določba kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ob ugoditvi pritožbi obdolženega S.M. in po uradni dolžnosti glede obdolženega J.O. se izpodbijana sodba v odločbi o krivdi glede kaznivega dejanja pod točko I. izreka ter v odločbah o kazenskih sankcijah v celoti in stroških kazenskega postopka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolžena J.O. in S.M.: - pod točko 1 izreka spoznalo za kriva kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ v zvezi s členom 25 KZ in - pod točko 2 izreka spoznalo za kriva kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/I KZ v zvezi s členom 25 KZ.
Obema obdolžencema je izreklo pogojni obsodbi, v kateri je: - obdolženemu O. za kaznivo dejanje pod točko 1 izreka določilo kazen dva meseca zapora, za kaznivo dejanje pod točko 2 izreka en mesec zapora in nato določilo enotno kazen dva meseca in 15 dni zapora s preizkusno dobo dveh let; - obdolženemu M. pa za vsako kaznivo dejanje določilo en mesec zapora in nato enotno kazen en mesec in 15 dni zapora s preizkusno dobo dveh let. Obema obdolžencema je naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka.
Proti sodbi je obdolženi S.M. vložil pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in smiselno predlaga razveljavitev sodbe pod točko 1 izreka ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Višji državni tožilec je v svojem mnenju, podanem v skladu z določbo člena 445/II ZKP, predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.
Pritožba je utemeljena.
Po preizkusu sodbe in pritožbenih navedb obdolženega S.M. je sodišče druge stopnje ocenilo, da S.M. utemeljeno očita izpodbijani sodbi, da so si razlogi o odločilnih dejstvih, kdo in na kakšen način je poškodoval oškodovanca B., v nasprotju. Iz izreka sodbe namreč izhaja, da naj bi B. poškodovala oba obdolženca in sicer O. s tem, da ga je v kabini tovornjaka večkrat udaril s pestjo po glavi in telesu ter z večjim viličastim ključem udaril po glavi in telesu, obdolženi M. pa večkrat udaril s pestjo po glavi, O. pa oškodovanca še izvlekel iz vozila in na tleh ležečega obrcal ter mu tako skupaj z nevarnim sredstvom, s katerim se telo lahko hudo poškoduje in na nevaren način povzročila lahke telesne poškodbe. V razlogih sodbe pa sodišče enkrat navaja, da je oškodovanca z rokami in z viličastin ključem udarjal obdolženi M. (prvi odstavek na strani 5), oziroma, da je O. v pretepu uporabil viličasti ključ (tretji odstavek na isti strani), ter na zadnje, da sta oškodovanca oba nekontrolirano udarjala s pestmi in tudi s ključem.
Ob ugotovitvi, da so si razlogi o odločilnih dejstvih v nasprotju, pa sodišče druge stopnje tudi pritrjuje obdolženemu M., da so izpovedbe obeh oškodovancev tekom postopka, ko sta bila večkrat zaslišana in so bile opravljene tudi prepoznave, različne prav v tem, kdo in na kakšen način ga je udaril. Teh različnih izpovedb (predvsem B.) pa sodišče prve stopnje sploh ni ocenjevalo in tudi ni navedlo, na katere izpovedbe je oprlo svojo odločitev in iz katerih razlogov, kot to sodišču nalaga določba sedmega odstavka 344. člena ZKP. Tako sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je v tem delu, kolikor se nanaša na kaznivo dejanje pod točko 1, ni moč preizkusiti. Podana je bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi člena 392/I ZKP pritožbi obdolženega M. ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo o krivdi glede tega kaznivega dejanja razveljavilo.
Po uradni dolžnosti pa je bilo potrebno v skladu z določbo člena 387 ZKP sodbo razveljaviti v tem delu tudi glede obdolženega O. ki se ni pritožil. Razveljavitev sodbe o krivdi za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po členu 133/II in I KZ v zvezi s členom 25 KZ - torej pod točko 1. izreka pa je narekovala tudi razveljavitev odločb o kazenskih sankcijah, izrečenih obema obdolžencema v celoti ter o stroških kazenskega postopka.
V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izvedene dokaze ponoviti ter jih skrbno oceniti vsakega zase in v povezavi z ostalimi dokazi ter ponovno odločiti, ali sta kaznivo dejanje pod točko 1 izreka razveljavljene sodbe storila oba obdolženca, torej kdo od njiju je oškodovanca poškodoval z nevarnim sredstvom ter kdo od njiju ali oba je oškodovanca poškodoval tudi na nevaren način ter za svojo odločitev navesti tudi sprejemljive razloge. Nato bo moralo ponovno odločiti tudi o kazenskih sankcijah.