Jedro

Zaradi ravnanj tožnika je tožena stranka štela, da je tožnik umaknil prošnjo v upravnem postopku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim aktom je tožena stranka na podlagi 2., 31.a, 34. in 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v ponovnem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. I U 1176/2015-7 z dne 17. 11. 2015 odločila, da se postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči, začet na prošnjo A.A. z dne 25. 5. 2015, ustavi. V obrazložitvi akta je navedeno, da je prosilec dne 21. 12. 2015 sodišču priporočeno po pošti posredoval vlogo, v kateri navaja, da se konkretni postopek vodi napačno, saj je za dodelitev BPP za vložitev revizije zoper sodbo naslovnega sodišča št. I U 1414/2014 zaprosil kot skrbnik očeta B.B. Po določbi prvega odstavka 135. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) izda organ v primeru, če je bil postopek začet na zahtevo stranke, pa je ta umaknila svojo zahtevo, sklep, da se postopek ustavi. Glede na navedbe prosilca, da je prošnjo za BPP vložil zgolj kot skrbnik in da sam ne želi dodelitve BPP, je bilo treba postopek na podlagi navedenega ter upoštevaje drugi odstavek 34. člena ZBPP, ustaviti.

2. V tožbi tožnik pravi, da ga je z napadenim sklepom predsednica naslovnega sodišča tudi v ponovljenem postopku napačno štela za stranko in posledično nezakonito ustavila postopek dodelitve izjemne brezplačne pravne pomoči varovancu B.B. Predlaga odpravo sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Meni, da je obrazložitev nepotrebna, saj je v postopku I U 1414/2014 in v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči nastopal le kot skrbnik očeta B.B., ki je po zakonu stranka postopka. Po navedenem bo moralo sodišče v ponovljenem postopku odločiti na podlagi premoženjskega stanja očeta B.B., ki je po dolgoletnem kratenju vseh človekovih pravic brez kakršnegakoli premoženja in se zaradi upravni in sodnih izvršb na njegove prejemke, v nevzdržnih duševnih razmerah, preživlja s 600 EUR mesečno.

3. Tožba ni utemeljena.

4. Tožena stranka je dne 10. 6. 2015 prejela skupno vlogo tožnika in B.B., ki sta jo naslovila kot predlog za dodelitev brezplačnega odvetnika in postavitev začasnega zastopnika. V tej vlogi se tožnik imenuje kot bivši skrbnik in med drugim navaja, da on in B.B. nimata sredstev za odvetnika in da zato prosita za dodelitev brezplačnega odvetnika. Z dopisom z dne 10. 6. 2015 je bil tožnik obveščen, da tožena stranka njegovo vlogo obravnava kot prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka je s sklepom Bpp 165/2015-5 z dne 19. 6. 2015 prošnjo tožnika in prošnjo B.B. zavrgla. V dopolnitvi vloge z dne 30. 6. 2015 tožnik sebe ponovno imenuje kot „prosilca“ in izrecno navaja, da prosi za dodelitev brezplačnega odvetnika v zadevi zavrnitve prošnje za zagotovitev finančnih sredstev za izvajanje skrbništva. Sodišče je dne 18. 8. 2015 prejelo tožbo tožnika zoper sklep Bpp 165/2015-5 z dne 19. 6. 2015 in sicer je tožnik tožil iz razloga, ker naj bi po njegovem mnenju pravočasno dopolnil vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Upravno sodišče je tožbi tožnika s sodbo v zadevi I U 1176/2015-7 z dne 17. 11. 2015 ugodilo in v delu, v katerem se je tožba nanašala na tožnika, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek. Razlog za odpravo odločbe v delu, ki se je nanašala na tožnika, je bil ta, da je organ za brezplačno pravno pomoč preuranjeno ugotovil, da tožnik ni popravil pomanjkljivosti svoje vloge.

5. Šele z vlogo z dne 20. 12. 2015 je tožnik prvič seznanil organ z dejstvom oziroma stališčem, da je v zadevi kot skrbnik v imenu B.B. zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da zato organ napačno vodi postopek in da bi organ moral konkretno prošnjo obravnavati kot prošnjo njegovega varovanca.

6. Zaradi zgoraj opisanega poteka dogodkov, tožnikovih vlog in odločitev sodišča je tožena stranka upravičeno do prejema tožnikove vloge z dne 20. 12. 2015 smatrala, da je tožnik prosilec za brezplačno pravno pomoč, ki pa se je z vlogo z dne 20. 12. 2015 premislil, ali pa je morebiti zlorabil svoje procesne pravice. Zaradi opisanih ravnanj tožnika tožena stranka ni imela druge bolj sprejemljive in zakonite možnosti, kot da je štela, da je tožnik umaknil prošnjo v upravnem postopku. V zvezi s pravno podlago za ustavitev postopka zato sodišče lahko sledi utemeljitvi tožene stranke v 7 odstavku obrazložitve izpodbijanega akta in ne bo ponavljalo razlogov za odločitev (2. odstavek 71. člena ZUS-1). Na tej podlagi je sodišče tožbo zavrnilo kot neutemeljeno (1. odstavek 63. člena ZUS-1).