Jedro

Po določbi 36.čl. ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljeno samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor.

Pritožnica I.F. utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji ni vročilo odredbe o prodaji nepremičnine. Pritožnica je solastnica sporne nepremičnine do 5/6 in dolžnik do 1/6. Po določbi 3.odst. 66.čl. SPZ ima pri prodaji nepremičnine predkupno pravico, torej ima zakonito predkupno pravico, ki je ni treba posebej vknjižiti v zemljiški knjigi, saj publicitetni učinek zakonite predkupne pravice izhaja že iz same zakonske določbe SPZ. Po določbi 7.odst. 181.čl. ZIZ odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico in pristojnemu upravnemu organu. 1.odst. 182.čl. ZIZ določa, da kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. I.F. res nima vknjižene zakonite predkupne pravice v zemljiški knjigi, je pa kot solastnica nepremičnine gotovo udeleženka postopka. Izraz udeleženec označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku. 7.odst. 181.čl. ZIZ res ne govori izrecno o obveščanju tistih, ki imajo zakonito predkupno pravico. V širši krog udeležencev spadajo gotovo imetniki zakonite predkupne pravice. Glede na določbo 1.odst. 182.čl. ZIZ je treba odredbo o prodaji prav gotovo vročiti tudi imetnikom zakonite predkupne pravice, da lahko takoj po dražbi podajo izjavo, da kupijo nepremičnino pod enakimi pogoji. Ker sodišče predkupne upravičenke z zakonito predkupno pravico (udeleženke postopka) ni pravilno obvestilo o javni dražbi, ji je s tem onemogočilo udeležbo v postopku (8.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Izrek

1. Zavrne se pritožba I.F. zoper sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

2. Pritožbi I.F. se ugodi in se sklep o domiku z dne 07.09.2005 r a z v e l j a v i in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Zavrne se pritožba B.Z. 4. Pritožbeni stroški I.F. so del nadaljnjih stroškov postopka.

Obrazložitev

O pritožbi I.F. zoper sklep z dne 06.02.2006: Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 07.09.2005 domaknilo kupcu družbi B., d.o.o. solastninski delež do 1/6 nepremičnine last P.Z. za ceno 1.629.744,00 SIT. I.F. je dne 05.10.2005 vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje in izjavo o uveljavitvi predkupne pravice ter podrejeno pritožbo zoper sklep o domiku. Navedla je, da primarno predlaga vrnitev v prejšnje stanje in hkrati izjavlja, da uveljavlja predkupno pravico. Če sodišče temu predlogu ne bo ugodilo, predlaga, da se njeno vlogo obravnava kot pritožbo zoper sklep o domiku z dne 07.09.2005. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 06.02.2006 zavrnilo predlog I.F. za vrnitev v prejšnje stanje iz razloga, ker je v 7.odst. 181.čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določeno, da vroči sodišče odredbo o prodaji med drugim tudi osebam, ki imajo vknjiženo predkupno pravico. Navedeni člen govori zgolj o osebah, ki imajo vknjiženo predkupno pravico in ne o solastnikih nepremičnine. Glede na to solastninski upravičenki ni bilo dolžno vročiti odredbe o prodaji nepremičnine, zato je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

Zoper ta sklep se pritožuje I.F. po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče s sklepom z dne 06.02.2006 predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, ni pa zadeve obravnavalo kot pritožbe. Pritožnica je solastnica do 5/6 nepremičnine s parc.št. 84/17, v naravi enodružinska enonadstropna vrstna hiša v N., solastninski delež do 1/6 pa pripada dolžniku. Na podlagi določila 66.čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ima položaj predkupne upravičenke do nakupa idealnega deleža 1/6 nepremičnine, ki je predmet tega izvršilnega postopka. Ni sporno, da ji kot solastnici stanovanjske hiše predkupna pravica pripada. Njeno solastništvo izhaja iz zemljiške knjige, zato je utemeljeno lahko pričakovala, da bi bila obveščena o kakršnihkoli postopkih, ki se tičejo njene nepremičnine. Še posebej je to njeno pričakovanje utemeljeno z dejstvom, da njen solastninski delež krepko presega polovico in nenazadnje s svojo družino v hiši tudi živi. S predmetnim postopkom je bila seznanjena šele potem, ko je že bil izdan sklep o domiku. S tem, ko ni bila obveščena o prodaji, iz upravičenega razloga ni imela možnosti uveljaviti svoje predkupne pravice, zato je predlagala vrnitev v prejšnje stanje in hkrati izjavila, da predkupno pravico uveljavlja in kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. Sodišče je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo, češ da takšne vknjižene solastninske pravice ni mogoče enačiti z vknjiženo predkupno pravico. Pritožnica ocenjuje kot nepravilno postopanje izvršilnega sodišča s tem, ko ji ni bila vročena odredba o prodaji. Slednje je bilo po njenem mnenju posledica napačnega tolmačenja 181.čl. ZIZ, ki med drugim v 7.odst. določa krog oseb, ki jim mora biti vročena odredba o prodaji. Mednje uvršča tudi osebe, ki imajo vknjiženo predkupno pravico. Med te osebe se uvršča tudi pritožnica, kajti njena predkupna pravica iz zemljiške knjige nedvomno izhaja, saj je solastnica in solastniki predkupno pravico imajo. Zaradi navedene opustitve je bila pritožnica prikrajšana za možnost pravočasno uveljaviti svojo predkupno pravico. Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep in dražbo razveljavi, tako da bo pritožnica imela možnost uveljaviti predkupno pravico.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 36.čl. ZIZ je vrnitev v prejšnje stanje v izvršilnem postopku dovoljena samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Navedeni člen ZIZ je specialni predpis, ki taksativno našteva razloge, iz katerih je v izvršilnem postopku mogoče zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Iz razlogov sklepa jasno izhaja, da se predlog I.F. nanaša na zamujeni narok za javno dražbo, na katerem bi uveljavljala predkupno pravico. Iz njenih navedb v predlogu, pa tudi iz podatkov spisa, ne izhaja, da bi I.F. zamudila rok za ugovor ali pritožbo. Ker je to glede na 36.čl. ZIZ edini razlog, iz katerega se lahko v izvršilnem postopku zahteva vrnitev v prejšnje stanje, je odločitev sodišča prve stopnje pravilna kljub temu, da je predlog zavrnilo namesto da bi ga zavrglo kot nedovoljenega, vendar ta odločitev ni v škodo pritožnici. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo I.F. kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (čl. 353 Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.čl. ZIZ). Ker je zavrnilo pritožbo, pritožnica sama nosi stroške pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo zoper sklep z dne 06.02.2006 (1. odst. 165. čl. in 1. odst. 154. čl. ZPP).

O pritožbah I.F. in B.Z. zoper sklep z dne 07.09.2005: Ker je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog I.F. za vrnitev v prejšnje stanje, je pritožbeno sodišče obravnavalo njen predlog kot pritožbo zoper sklep o domiku z dne 07.09.2005. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila pritožba vložena znotraj odprtega roka za pritožbo. Strankam in udeležencem postopka je bil sklep poslan 29.09.2005 (odredba na list. št. 88 spisa), predlog oziroma pritožba pa je bila vložena dne 05.10.2005, torej pravočasno, pravočasno pa se je pritožila tudi B.Z. S sklepom z dne 07.09.2005 je sodišče prve stopnje: - domaknilo solastninski delež do 1/6 nepremičnine s parc.št. 84/17, enodružinska enonadstropna vrstna hiša v N., z dvoriščem površine 132 m2, vpisana v vl.št. 1669 k.o. N., last dolžnika P.Z., najugodnejši ponudnici družbi B., d.o.o., za ceno 1.629.744,00 SIT (točka 1 izreka); - kupec je dolžan plačati kupnino v roku 30 dni od dneva dražbe (točka 2 izreka); - ob izročitvi nepremičnine kupcu se v zemljiški knjigi naslovnega sodišča pri solastninskem deležu do 1/6 nepremičnine s parc.št. 84/17, vpisane v vl.št. 1669 k.o. N., izbriše zaznamba sklepa o izvršbi z dne 27.06.2002, vpisana pod Dn št.; zaznamba sklepa o izvršbi z dne 14.12.1998, vpisana pod Dn št. in zaznamba sklepa o izvršbi z dne 02.07.2003 (točka 3 izreka). Iz razlogov sklepa izhaja, da je na drugem naroku za prodajo solastninskega deleža do 1/6 nepremičnine najvišjo ceno ponudila družba B. d.o.o. Sodišče je na podlagi 189.čl. ZIZ solastninski delež na nepremičnini domaknilo kupcu, v skladu z določbo 209.čl. ZIZ pa je odločilo, katere v zemljiški knjigi vpisane pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi solastninskega deleža nepremičnine kupcu, ki je dolžan plačati kupnino v roku 30 dni od dneva dražbe.

Zoper sklep se pritožujeta I.F. in B.Z. I.F. v pritožbi navaja, da ni sporno, da ji kot solastnici stanovanjske hiše predkupna pravica pripada. Njeno solastništvo izhaja iz zemljiške knjige, zato je utemeljeno lahko pričakovala, da bi bila o kakršnihkoli postopkih, ki se tičejo njene nepremičnine, obveščena. Še posebej je njeno pričakovanje utemeljeno z dejstvom, da njen solastninski delež krepko presega polovico in nenazadnje s svojo družino v hiši tudi živi. S predmetnim postopkom je bila seznanjena šele potem, ko je že bil izdan sklep o domiku. S tem, ko ni bila obveščena o prodaji, iz upravičenega razloga ni imela možnosti uveljaviti svoje predkupne pravice. Kot nepravilno ocenjuje postopanje izvršilnega sodišča s tem, ko ji ni bila vročena odredba o prodaji. Slednje je bilo po mnenju pritožnice posledica napačnega tolmačenja 181.čl. ZIZ, ki med drugim v 7.odst. določa krog oseb, ki jim mora biti vročena odredba o prodaji. Mednje uvršča tudi osebe, ki imajo vknjiženo predkupno pravico. Med te osebe se uvršča tudi pritožnica, kajti njena predkupna pravica iz zemljiške knjige nedvomno izhaja, saj je solastnica in solastniki predkupno pravico imajo. Zaradi navedene opustitve je bila pritožnica prikrajšana za možnost pravočasno uveljaviti svojo predkupno pravico. Predlaga, da pritožbeno sodišče napadeni sklep in dražbo razveljavi, tako da bo pritožnica imela možnost uveljaviti predkupno pravico.

B.Z. pa v pritožbi navaja, da se ne strinja z vsebino sklepa, ki ga je prejela. Iz obrazložitve sklepa ni razvidno, kako bo nakup nepremičnine vplival na njen položaj po spremembi lastništva in ni obrazloženo, kakšne so pravice novega kupca napram njej, ki ima vknjiženo pravico do prebivanja. Prepričana je, da bi bila dolžnost sodišča, da njo in njeno družino kot prava neuke stranke opozori na možne posledice neudeležbe na dražbi. Če bi bili v tej smeri ustrezno poučeni, bi zbrali denar in delež sami kupili. Kot je seznanjena, tudi dolžnik, njen sin, ki na tem naslovu že dolgo ne živi več, o postopku ni bil ustrezno obveščen. Zaradi navedenega meni, da postopek ni bil pravilno izpeljan, zato predlaga, da višje sodišče dražbo razveljavi.

Pritožba I.F. je utemeljena, pritožba B.Z. pa ni utemeljena.

Pritožnica I.F. utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ji ni vročilo odredbe o prodaji nepremičnine. Po podatkih zemljiške knjige je pritožnica solastnica sporne nepremičnine do 5/6 in dolžnik do 1/6. Po določbi 3.odst. 66.čl. SPZ ima pri prodaji nepremičnine predkupno pravico, torej ima zakonito predkupno pravico, ki je ni treba posebej vknjižiti v zemljiški knjigi, saj publicitetni učinek zakonite predkupne pravice izhaja že iz same zakonske določbe SPZ (prej 14.čl. Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih - ZTLR). Po določbi 7.odst. 181.čl. ZIZ odredbo o prodaji vroči sodišče strankam, zastavnim upnikom, drugim udeležencem postopka, osebam, ki imajo vknjiženo predkupno oziroma odkupno pravico in pristojnemu upravnemu organu. 1.odst. 182.čl. ZIZ določa, da kdor ima zakonito ali vknjiženo pogodbeno predkupno oziroma odkupno pravico na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, ima prednost pred najugodnejšim ponudnikom, če takoj po končani dražbi izjavi, da kupuje nepremičnino pod enakimi pogoji. I.F. res nima vknjižene zakonite predkupne pravice v zemljiški knjigi, je pa kot solastnica nepremičnine gotovo udeleženka postopka. Izraz udeleženec označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku (5.tč. 16.čl. ZIZ). 7.odst. 181.čl. ZIZ res ne govori izrecno o obveščanju tistih, ki imajo zakonito predkupno pravico. V širši krog udeležencev, torej oseb, ki v postopku uveljavljajo kakšno svojo pravico ali korist, pa niso stranke postopka, niti upravičenci do poplačila, spadajo gotovo imetniki zakonite predkupne pravice. Glede na določbo 1.odst. 182.čl. ZIZ je treba odredbo o prodaji prav gotovo vročiti tudi imetnikom zakonite predkupne pravice, da lahko takoj po dražbi podajo izjavo, da kupijo nepremičnino pod enakimi pogoji. Iz podatkov spisa izhaja, da I.F. nista bili vročeni odredbi o prodaji (list. št. 66 in 76 spisa). Ker sodišče predkupne upravičenke z zakonito predkupno pravico (udeleženke postopka) ni pravilno obvestilo o javni dražbi, ji je s tem onemogočilo udeležbo v postopku (8.tč. 2.odst. 339.čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovni postopek. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odredi prodajo nepremičnine na javni dražbi in odredbo o prodaji pravilno vroči vsem udeležencem postopka, kot je določeno v 7.odst. 181.čl. ZIZ, torej tudi pritožnici - predkupni upravičenki.

Zoper sklep se pritožuje tudi B.Z. B.Z. ima na nepremičnini vknjiženo služnostno pravico dosmrtnega brezplačnega stanovanja v stanovanjski hiši v obsegu uporabe ene sobe ter souporabe kuhinje in sanitarij. Po določbi 209.čl. ZIZ sodišče s sklepom o domiku odloči, katere v zemljiški knjigi vknjižene pravice in bremena se izbrišejo ob izročitvi nepremičnine kupcu (173., 174. in drugi odst. 199. čl. ZIZ). Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se v zemljiški knjigi pri solastninskem deležu do 1/6 izbrišejo zaznambe sklepov o izvršbi In, In in In. S prodajo nepremičnin ne ugasnejo osebne služnosti, ki so bile vpisane v zemljiški knjigi pred pravicami zastavnih upnikov oziroma upnika, na čigar predlog je sodišče dovolilo izvršbo, druge osebne služnosti pa ugasnejo, razen, če se imetniki teh pravic kupcem kako drugače ne dogovorijo. Ker sodišče prve stopnje v sklepu o domiku ni odločilo, ali se izbriše osebna služnosti B.Z., bo ostala ta še naprej vpisana v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je pritožnici B.Z. vročilo odredbo o prodaji (povratnica na hrbtni strani list. št. 78 spisa). Moralo ji je vročiti odredbo o prodaji, ni pa je bilo dolžno posebej opozarjati na možne posledice neudeležbe na dražbi. Glede na navedeno njena pritožba ne vsebuje relevantnih pritožbenih razlogov, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo.

Stroški pritožbenega postopka I.F. so nadaljnji stroški postopka (čl. 165 ZPP).