Jedro

Kot vsebinsko nov predlog za izdajo začasne odredbe bi bilo mogoče obravnavati predlog, če bi navajal okoliščine, ki bi nastale po vložitvi prvega predloga za izdajo začasne odredbe ali po izdaji zavrnilnega sklepa.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v I. točki izreka zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe, ki glasi "1. Toženi stranki A. A, roj. ..., stanujoči ..., EMŠO: .... in B. B., roj. ..., stanujoča ..., EMŠO: ..., sta dolžna najkasneje naslednji delovni dan po prejemu tega sklepa vzpostaviti pogoje, da bo LED zaslon, ki je v posesti in lasti tožeče stranke, v naravi stoječ na naslovu ..., ležeč v pritličju na severni steni stavbe št. 2772 k.o. ..., ki pripada nepremičnini parc. 806/5 k.o. ... in na jekleno konstrukcijo, ki je pritrjena na tla na nepremičnini parc. 806/4 k.o. ..., priklopljen na električno omrežje, in sicer tako, da omenjeni LED zaslon priklopita na električno omrežje, kot je bil ta priklopljen pred motilnim dejanjem, sicer to lahko stori tožeča stranka na račun in nevarnost obeh toženih strank. 2. Toženi strank A. A. roj. ..., EMŠO: ... in B. B., roj. ..., stanujoča ..., EMŠO: ..., sta se dolžni vzdržati kakršnegakoli nadaljnjega motilnega dejanja, ki ima za posledico odklop LED zaslona, ki je v posesti in lasti tožeče stranke, v naravi stoječ na naslovu ... ležeč v pritličju na severni steni stavbe št. 2772 k.o. ..., ki pripada nepremičnini parc. 806/5 k.o. ... in na jekleno konstrukcijo, ki je pritrjena na tla na nepremičnini parc. 806/4 k.o. ..., iz električnega omrežja, in sta dolžni nemoteno zagotavljati nadaljnjo dobavo električne energije LED zaslonu. 3. V primeru, da bosta toženi stranki ravnali v nasprotju s točkama 1 in 2 te začasne odredbe, se jima za vsakokratno kršitev naloži denarna kazen 800,00 EUR. 4. Ta začasna odredba velja še 30 dni po nastopu pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje. 5. Ugovor zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve." V II. točki izreka je odločilo, da tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka za izdajo začasne odredbe.

2.Zoper sklep se tožeča stranka (v nadaljevanju tudi tožnik) po pooblaščenki pravočasno pritožuje in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), v zvezi s 293. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in 15. členom ZIZ. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe oziroma podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno določanje sodišču prve stopnje.

3.Sodišče prve stopnje je pri odločanju o prvem predlogu za začasno odredbo zavzelo stališče, da tožeča stranka ni izkazala nastanka nenadomestljive škode, ker ni navedla nobenih konkretnih trditev glede: višine svojih prihodkov na splošno, prihodkov v zvezi z delovanjem konkretnega LED zaslona, koliko prihodkov bo izgubila zaradi nedelovanja LED zaslona, ali bi izguba delovanja LED zaslona ogrozila poslovanje tožeče stranke, da je finančno stanje obeh tožencev slabo in da je zaradi tega verjetno, da tožniku ne bosta mogla povrniti škode. Stališče sodišča v prvotnem sojenju je bilo, da naj bi tožeča stranka le posplošeno navajala, da ji grozi izguba poslovnih partnerjev ter propad podjetja, brez konkretnejših trditev, na podlagi katerih bi bila lahko izkazana nevarnost nastanka nenadomestljive škode. Pri odločanju o ponovnem predlogu za začasno odredbo sodišče svoje razmišljanje opre na to, da je obseg zavarovanja enak prvemu, pri čemer sodišče ugotavlja, da je pritožnik malce spremenil predlog za izdajo začasne odredbe v delu časa izpolnitve, trajanja začasne odredbe, višine predlagane denarne kazni in v delu, kjer je za kršitev I. točke (vzpostavitev prejšnjega stanja) dodal še sredstvo izvršbe (pooblastilo, da dejanje opravi tožnik sam). Kljub temu sodišče zavzame stališče, da se identiteta predlagane začasne odredbe ni spremenila. Če se spremeni čas izpolnitve, trajanje začasne odredbe, višina denarne kazni ter doda pooblastilo, da sme pritožnik opraviti sam nadomestno dejanje, gre za drugačno oziroma novo začasno odredbo, ki temelji na spremenjenem dejanskem stanju. Sodišče je ugotovilo tudi, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo in da gre za isti historičen dogodek, o katerem je že pravnomočno odločeno. Sodišče je obrazložilo, da je pritožnik sicer priložil nov dokaz iz časa po vložitvi prvotnega predloga, ki se po vsebini razlikuje od tistega z dne 17. 9. 2024. Sodišče tudi priznava, da je pritožnik zatrjeval, da se je med prvim predlogom in drugim predlogom za izdajo začasne odredbe dejansko stanje spremenilo, pri čemer zavzame stališče, da ne gre za spremenjeno dejansko stanje, saj gre še vedno za isto zatrjevanje motenja posesti (LCD zaslona) in so vsi novi argumenti in dokazi obstajali že prej. Pritožnik v ponovnem predlogu za izdajo začasne odredbe naj ne bi zatrjeval nobenih okoliščin, ki bi se od vložitve prvotnega predloga ali od odločitve o prvotnem predlogu spremenile. Po mnenju tožnika je takšno stališče zmotno. Tožnik se je pri vložitvi novega predloga opredelil do vseh manjkajočih trditev in dokazov, ki mu jih je sodišče očitalo ob prvem odločanju in se je vsled navedenega tudi zavestno odpovedal pravici do pritožbe ravno iz razloga, ker je želel slediti stališču in napotilu prvostopnega sodišča, ki je v svoji obrazložitvi pojasnilo, zakaj ni ugodilo prvotno predlaganemu predlogu za izdajo začasne odredbe. Tako se je določno opredelil do višine svojih prihodkov na splošno, do prihodkov v zvezi z delovanjem konkretnega LED zaslona, koliko prihodkov bo izgubil zaradi nedelovanja LED zaslona, da bi izguba delovanja konkretnega LED zaslona ogrozila poslovanje tožeče stranke (zatrjeval je, da gre pri poslovnem partnerju C. za strateškega partnerja, da bo izgubil do 400.000,00 EUR letnih prihodkov in da mu grozi odpoved pogodbe tudi pri vseh ostalih LED zaslonih, saj ga bo štel za neverodostojnega partnerja), da je finančno stanje obeh tožencev slabo in da je zaradi tega verjetno, da tožniku ne bosta mogla povrniti škode, ker bo izterjava znatno otežena oz. neuspešna. Sodišče se sploh ni opredelilo do tožnikovih navedb in je moč brez dvoma ugotoviti, da sklep ne vsebuje razlogov, ki bi jih bilo moč preizkusiti. Tožnik je pri ponovnem predlogu za izdajo začasne odredbe sledil vsem razlogom oz. razmišljanjem sodišča prve stopnje, pa je kljub vsemu prejel sklep o zavrženju. Do finančnega stanja obeh tožencev, ki je bilo še posebej izpostavljeno po napotilu prvostopnega sodišča, se sodišče v ponovljenem postopku sploh ni opredelilo in v tem delu izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti. Priglaša pritožbene stroške.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.V obravnavani zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za izdajo začasne odredbe. Prvega, ki ga je vložila hkrati s tožbo, je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom z dne 27. 9. 2024. Odločitev o zavrnitvi prvega predloga je pravnomočna. Tožeča stranka se je z vlogo z dne 4. 10. 2024 pritožbi zoper sklep odpovedala. V isti vlogi je tožeča stranka podala nov, drugi predlog, ki ga je sodišče prve stopnje zavrglo z obrazložitvijo, da je poleg istega obsega in vsebine predlaganega zavarovanja podano tudi enako dejansko stanje obeh predlogov za izdajo začasne odredbe. Ta odločitev je predmet tega pritožbenega preizkusa.

5.Pritožbeni očitek, da sklepa ni mogoče preizkusiti in s tem v zvezi smiselno očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 239. in 15. členom ZIZ, ni podana. Navedena kršitev določb postopka je podana le v tistih redkih primerih, ko sodne odločbe zaradi formalnih napak in pomanjkljivosti sploh ni mogoče preizkusiti. Takih pomanjkljivosti izpodbijani sklep nima, saj je iz sklepa sodišča prve stopnje mogoče jasno razbrati, kakšni so bili razlogi za pritožbeno izpodbijano odločitev. Ker je z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje zavrglo predlog za začasno odredbo iz procesnih razlogov, pa se sodišču tudi ni bilo potrebno vsebinsko opredeljevati do v predlogu podanih navedb tožnika.

6.Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno pojasnilo, da mora sodišče tudi v postopku zavarovanja po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar že pravnomočno razsojena (drugi odstavek 319. člena ZPP). Pravilno je tudi obrazložilo, da predhodno vložen predlog za izdajo začasne odredbe oziroma predhodna odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ne ovirata obravnavanja novega predloga za izdajo začasne odredbe z drugo vsebino ali utemeljenega z dejanskimi okoliščinami, nastalimi po trenutku, ki ne morejo oziroma niso več mogle biti pomembne za odločitev o prvem predlogu (spremenjene okoliščine).1 Učinek pravnomočnosti odločitve o predlagani začasni odredbi izključuje možnost uveljavljanja enakega zavarovanja na enaki dejanski podlagi.

7.Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre po vsebini in obsegu zavarovanja za identična predloga za izdajo začasne odredbe kljub temu, da je tožeča stranka v drugem predlogu za izdajo začasne odredbe nekoliko spremenila čas, določen za izpolnitev obveznosti,2 trajanje (veljavnost) začasne odredbe,3 višino predlagane denarne kazni4 in za primer kršitve začasne odredbe dodala še eno dodatno sredstvo izvršbe.5 Tudi po presoji sodišča druge stopnje navedeno ne spreminja identitete predloga za začasno odredbo, ker tožeča stranka v obeh predlogih zahteva od tožene stranke izpolnitev iste obveznosti, in sicer priklop LED zaslona na električno omrežje, vzpostavitev delovanja LED zaslona in prepoved bodočih poseganj v njeno posest. V izpodbijanem sklepu je ugotovilo, da je identično tudi zatrjevano dejansko stanje, na katerem temeljita oba predloga. Prepričljivo je obrazložilo, da tožeča stranka v drugem predlogu ni zatrjevala nobenih okoliščin, ki bi se od odločitve o prvem predlogu do vložitve drugega predloga spremenile,6 temveč je v drugem predlogu zgolj dopolnjevala navedbe, ki bi jih lahko navajala že v prvem predlogu. Slednje ni sporno, saj tožnik pritožbeno sam izpostavlja, da je v drugem predlogu navedel vsa tista dejstva, ki so manjkala v prvem predlogu in na pomanjkanje katerih ga je opozorilo sodišče prve stopnje v sklepu, s katerim je zavrnilo prvi predlog. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da kasnejše dopolnjevanje navedb identitete predloga samo po sebi ne spreminja, saj gre za navedbe glede istega historičnega dogodka, o katerem je sodišče prve stopnje že pravnomočno odločilo.

8.Kot vsebinsko nov predlog za izdajo začasne odredbe bi bilo mogoče obravnavati predlog, če bi navajal okoliščine, ki bi nastale po vložitvi prvega predloga (ali izdaji zavrnilnega sklepa). Teh pa tožeča stranka v predlogu za začasno odredbo ni zatrjevala niti tega ne trdi v pritožbi. Ob sklicevanju na dejstva, ki so vsa obstajala že ob odločanju o prvotnem predlogu, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da gre za ponovni predlog o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno. Takšen predlog ni dovoljen in ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.

9.Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je po obrazloženem pravilna, pritožbeni razlogi pa niso utemeljeno uveljavljani. Ker izpodbijan sklep tudi ni obremenjen s procesnimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. ter 239. členom ZIZ, ga je pritožbeno sodišče potrdilo, pritožbo tožeče stranke pa kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP).

10.Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, ni mogoče zaključiti, da ji je tožena stranka pritožbene stroške neutemeljeno povzročila, zato tožeča stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ).

-------------------------------

1Prim. npr. tudi sklepe VSL II Cp 2788/2013, VSL I Cp 1167/2014 , VSL I Cp 4041/2011.

2Iz "naslednji dan" v "naslednji delovni dan."

3Iz "60 dni" na "30 dni" po nastopu pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje.

4Iz "1.000,00 EUR" na "800,00 EUR."

5Pooblastilo tožeči stranki, da lahko opravi priklop na električno omrežje sama na račun in nevarnost toženih strank.

6Prim. točki 10 in 11 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319, 319/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.