Jedro

Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE potrebno uporabiti tako, da lahko vlagatelj, kar velja tudi za tožnico, poleg izjemnih dosežkov iz šolskih let 2017/2018 in 2018/2019 uveljavlja tudi izjemne dosežke iz šolskega leta 2019/2020 po 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Namen zakona je bil, da dijakom, ki zaradi COVID-19 niso mogli sodelovati na tekmovanjih, na katerih bi lahko dosegli izjemne dosežke, omogoči uveljavitev dosežkov iz šolskih let 2017/2018, 2018/2019. To pa seveda ne pomeni, da bi bili izključeni dosežki iz šolskega leta 2019/2020.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbo tožene stranke št. ... z dne 5. 2. 2020 (pravilno: 2021) in Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS št. ... z dne 2. 11. 2020 (I. tč. izreka), tožnici priznalo pravico do Zoisove štipendije za šolsko leto 2020/2021 (II. tč. izreka) in toženo stranko zavezalo, da odločbo o odmeri in izplačevanju Zoisove štipendije za šolsko leto 2020/2021 izda v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (III. tč. izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka oz. podrejeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Vztraja pri razlogih iz izpodbijanih upravnih aktov ter odgovora na tožbo. Sodišče 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-191 (ZIUOOPE) v zvezi s 24. členom Zakona o štipendiranju2 (ZŠtip-1) ni pravilno uporabilo. Že ob jezikovni razlagi 57. člena ZIUOOPE niso upoštevni izjemni dosežki iz študijskega leta 2019/2020, temveč iz šolskega leta 2017/2018 oz. 2018/2019. To izhaja iz 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE, ki velja ne glede na 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Zakon je bil pripravljen v skladu z Nomotehničnimi smernicami Službe Vlade RS za zakonodajo. Stališče sodišča, da ZIUOOPE ne predstavlja odstopa od splošne ureditve v ZŠtip-1 bi izničilo učinke interventne ureditve, kot so mirovanje štipendijskega razmerja v šolskem letu 2020/2021 itd. Interventna zakonodaja je sprejeta zaradi omilitev posledic epidemije COVID-19 s ciljem enakopravne obravnave vlagateljev za Zoisovo štipendijo v šolskem letu 2020/2021. Različne skupine imajo različne dejanske možnosti za dosego izjemnega dosežka, zato ZŠtip-1 omogoča široko paleto izjemnih dosežkov. Ker ni popolne enakosti med potencialnimi vlagatelji, je ključno, da je interventna ureditev v skladu z načelom enakosti pred zakonom iz 2. odst. 14. člena Ustave RS3 (Ustava) in da zagotavlja enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave. ZIUOOPE v 57. členu sledi cilju zagotavljanja enakih možnosti in enakih rezultatov za izravnavo dejanskih neenakosti. Določa, da se dosežki iz šolskega leta 2019/2020 za Zoisovo štipendijo v letu 2020/2021 ne upoštevajo, saj zaradi epidemije COVID-19 kar 43 od 68 tekmovanj na državni ravni v šolskem letu 2019/2020 ni bilo zaključenih.

Za Zoisovo štipendijo mora vlagatelj izkazati zadostno povprečno oceno ter izjemni dosežek. V primeru večjega števila vlagateljev od razpoložljivih sredstev Zoisovo štipendijo pridobijo tisti, ki so dosegli višje število točk. V kolikor bi za pridobitev štipendije v letu 2020/2021 upoštevali tudi izjemni dosežek iz leta 2019/2020, bi jo lahko uveljavilo le 37 % dijakov, ostalih 63 % dijakov pa ne. Določba 57. člena ZIUOOPE ni v nasprotju s 155. členom Ustave. V skupini OŠ so bili za dodelitev Zoisove štipendije za leto 2020/2021 v postopku rangiranja izbrani vlagatelji, ki so dosegli najmanj 2,5 točke na izjemnih dosežkih in tisti, ki so dosegli 2 točki na izjemnih dosežkih in imajo hkrati povprečno oceno najmanj 4,86. Ker ne gre za zaključena pravna razmerja, prava retroaktivnost ni podana, niti ne gre za poseg v pričakovane pravice in s tem za nepravo retroaktivnost. Tožnica je kot izjemni dosežek uveljavljala raziskovalno nalogo z naslovom "A.". Ker je bila naloga v bazi COBISS objavljena šele 17. 9. 2020 glede na 10. člen Pravilnika o dodeljevanju Zoisovih štipendij4 (Pravilnik) ni upoštevna, saj bi morala biti objavljena najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega leta. Objavo v bazi COBISS bo lahko uveljavljala za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem letu 2021/2022. Rok za objavo naloge v 10. členu Pravilnika je materialni prekluzivni rok. Le z uporabo ZŠtip-1 brez konkretizacije izjemnih dosežkov in meril za točkovanje v Pravilniku ni mogoče uresničevanje zakonodaje o Zoisovi štipendiji. Pravilnik je podzakonski akt, ki določa podrobnejšo vsebino kje, kdaj in kako se bodo upoštevali izjemni dosežki. Da bi bil predpis razumljiv in nedvoumen, naj bi bil čimkrajši in jedrnat. To velja tudi za 24. člen ZŠtip-1. Tožničinega dosežka ni mogoče vrednotiti v smislu izjeme iz 3. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE. Določba je bila v zakon umeščena, ker se na srednješolski in visokošolski ravni ne organizira in izvaja veliko državnih tekmovanj, večina dijakov in študentov pa zato kot izjemni dosežek uveljavlja objavo naloge ali prispevka v strokovni publikaciji ali zborniku. Osnovnošolsko raziskovalno nalogo lahko dijak 1. letnika za pridobitev Zoisove štipendije uveljavi kot izjemni dosežek na podlagi 2. alineje 1. odst. 24. člena ZŠtip-1, če zanjo prejme zlato ali srebrno priznanje na državnem srečanju mladih raziskovalcev. Vendar glede na 1. odst. 57. člena ZIUOOPE izjemni dosežki iz šolskega leta 2019/2020 za pridobitev Zoisove štipendije v šolskem letu 2020/2021 niso upoštevni.

3. Tožnica v pisnem odgovoru prereka pritožbene navedbe in stališča, zavrača toženkine predloge ter predlaga potrditev prvostopenjske sodbe. Odreka se prisotnosti na morebitni obravnavi, saj že predloženemu nima ničesar dodati.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in v skladu z 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku5 (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na procesne kršitve iz 2. odst. 339. člena ZPP. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje na pravno odločilna dejstva pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev, niti kršitev določb Ustave, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

**Dejanske okoliščine predsodnega in sodnega postopka**

6. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper drugostopenjsko odločbo z dne 5. 2. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dnem 2. 11. 2020. S slednjo je zavrnjena zahteva za Zoisovo štipendijo v šolskem letu 2020/2021 za 1. letnik gimnazija B. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica izkazuje povprečno oceno 4,82, vendar pa zlato priznanje za raziskovalno nalogo "C." v šolskem letu 2019/2020; potrdilo o uvrstitvi v drugi krog državne ravni Tekmovanja mladih raziskovalcev v okviru ZOTKS; pohvala župana občine D.; izpis objave raziskovalnih nalog E. in A. v vzajemni bazi COBISS ne izkazujejo nobenega izmed izjemnih dosežkov za priznanje Zoisove štipendije.

7. Na podlagi razpoložljive listinske dokumentacije v sodnem in upravnem spisu sodišče prve stopnje ugotavlja, da se je tožnica v šolskem letu 2020/2021 vpisala v 1. letnik srednje šole, da uveljavlja Zoisovo štipendijo v prvem letniku neposredno po prehodu iz osnovne šole na višjo raven izobraževanja, in da je: - v zaključnem razredu osnovne šole dosegla povprečno oceno 4,82; - kot izjemni dosežek raziskovalno nalogo "A.", objavljeno v vzajemni bazi COBISS 17. 9. 2020 in - osvojila zlato priznanje na ... Srečanju mladih raziskovalcev Slovenije, F. 14. in 15. september 2020 ki ga šteje za izjemni dosežek iz 24. člena ZŠtip-1. Sodišče zaključuje, da gre za zlato priznanje iz šolskega leta 2019/2020, čeprav ga je tožnica prejela šele septembra 2020 in da ni sporno, da je bilo tekmovanje za zlato priznanje sofinancirano iz javnih sredstev. Prejeto zlato priznanje na Srečanju mladih raziskovalcev v septembru 2020 po oceni sodišča predstavlja izjemni dosežek iz 1. in 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 ter 57. člena ZIUOOPE. Ker je tožnica v šolskem letu 2019/2020 dosegla izjemni dosežek po 2. in 6. alineji 1. odst. 24. člena ZŠtip-1 ter izpolnjuje pogoje po 1. odst. 22. člena ZŠtip-1, je sodišče na podlagi 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih6 (ZDSS-1) izpodbijani odločbi odpravilo, priznalo pravico do Zoisove štipendije za šolsko leto 2020/2021 in toženi stranki odredilo, da odmerno odločbo izda v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe. Sodišče prve stopnje je na ugotovljena odločilna dejstva tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabljeno materialno pravo.

**Materialno pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve**

8. Pravilna je razlaga sodišča, da 57. člen ZIUOOPE ne izključuje uporabe 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. V dosedanji sodni praksi je pritožbeno sodišče takšni interpretaciji dosledno pritrdilo,7 Vrhovno sodišče RS pa zavrnilo vse toženkine predloge za dopustitev revizije.8 Razlaga na kateri vztraja tožena stranka, oži možnost pridobitve Zoisove štipendije in je glede na namen interventnega zakona popolnoma nesprejemljiva.

9. Pravico do Zoisove štipendije ureja matični ZŠtip-1. Po 21. členu ZŠtip-1 je Zoisova štipendija namenjena dijakom kot vzpodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvoja dejavnosti in umetnosti. V skladu s 1. alinejo 1. odst. 22. člena ZŠtip-1 lahko Zoisovo štipendijo pridobi dijak, ki izpolnjuje pogoje iz 11. do 13. člena, je dosegel izjemni dosežek in je v zaključnem razredu osnovne šole dosegel povprečno oceno najmanj 4,70. Med izjemne dosežke v skladu s 1. odst. 24. člena ZŠtip-1 med drugim šteje zlato in srebrno priznanje iz znanja ali raziskovanja na državnih tekmovanjih, sofinanciranih iz javnih sredstev (2. alineja) ter objava znanstveno raziskovalne naloge ali prispevka v strokovni ali znanstveni publikaciji ali zborniku (6. alineja). Glede na 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 lahko vlagatelj ob prehodu med ravnmi izobraževanja uveljavlja izjemni dosežek _iz zadnjih dveh šolskih let_.

10. ZIUOOPE je bil sprejet zaradi omilitve in odprave posledic epidemije COVID-19 in med drugim v 1. odst. 57. člena določa, da ne glede na 2. odst. 24. člena ZŠtip-1 vlagatelj za dodelitev Zoisove štipendije ob prehodu med ravnmi izobraževanja v šolskem letu 2020/2021 uveljavlja izjemni dosežek iz šolskega leta 2017/2018 oz. 2018/2019 (1. alineja) oz. znanstvenoraziskovalno nalogo ali prispevek v strokovni ali znanstveni publikaciji, objavljen v šolskem letu 2018/2019 oz. v šolskem letu 2019/2020 (3. alineja).

Vendar 57. člen ZIUOOPE ni mogoče pravilno razlagati na način, kot se zavzema pritožba. Interventni ZIUOOPE ne oži možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Namen tega zakona je bil, da pridobitev štipendije omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonskih pogojev iz ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega poimenovanja zakona, ki je sprejet zaradi odprave oz. omilitve posledic COVID-19, ne pa da bi določeni kategoriji dijakov oz. študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. Besedilo 1. odst. 57. člena ZIUOOPE ne vsebuje besede "le", kar bi narekovalo razlago, da je uporaba ZŠtip-19 izključena. Nomotehnične smernice na katere se sklicuje pritožba ne izključujejo pravilne interpretacije sodišča prve stopnje. Sicer pa je sodišče že načeloma pri sojenju vezano na ustavo in zakon in ne na Nomotehnične smernice izvršilne veje oblasti. Zakonske norme je dolžno interpretirati ustavno skladno ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod. Prav razlaga za katero se zavzema pritožba vodi v izključitev skupine dijakov, njihovo neenakopravno obravnavo, kršitev pravice do socialne varnosti iz 50. člena Ustave in enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave.

11. Pravilna in edino sprejemljiva je zato interpretacija, da je določbo 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE potrebno uporabiti tako, da lahko vlagatelj, kar velja tudi za tožnico, poleg izjemnih dosežkov iz šolskih let 2017/2018 in 2018/2019 uveljavlja tudi izjemne dosežke iz šolskega leta 2019/2020 po 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Namen zakona je bil, da dijakom, ki zaradi COVID-19 niso mogli sodelovati na tekmovanjih, na katerih bi lahko dosegli izjemne dosežke, omogoči uveljavitev dosežkov iz šolskih let 2017/2018, 2018/2019. To pa seveda ne pomeni, da bi bili izključeni dosežki iz šolskega leta 2019/2020. Nobenega dvoma ni, da je tožnica sodelovala na tekmovanju v letu 2020, vendar se ji po razlagi tožene stranke tekmovanje ne bi moglo upoštevati pri ugotavljanju pogojev za Zoisovo štipendijo. Z izključitvijo dosežkov iz šolskega leta 2019/2020 bi bila izključena njena upravičenost do Zoisove štipendije za šolsko leto 2020/2021, kar ni sprejemljivo.

Tožnica je upravičeno pričakovala, da bo dosežek upoštevan pri ugotavljanju pogojev za pridobitev štipendije. Čeprav je interventni zakon sprejet pred razpisom Zoisove štipendije to ne spremeni dejstva, da je tožnica sodelovala na tekmovanju na katerem so bile pridobljene nagrade oz. priznanja. Tega ni mogoče zaobiti z dejstvom, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Prav za takšne primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega leta 2017/2018 oz. 2018/2019 ne pa da bi tiste, ki bi dosegli dosežek v letu 2019/2020 izključil iz upravičenja do Zoisove štipendije. Določbo 57. člena ZIUOOPE je torej potrebno razlagati tako, da širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Ob takšni interpretaciji je zadoščeno načelu enake obravnave različnih skupin vlagatelja in načelu zaupanja v pravo.

12. Pravilno je tudi stališče sodišča, da je v obravnavanem primeru potrebno iz uporabe izvzeti del 10. člena Pravilnika, saj oži pravico do Zoisove štipendije, ko določa, da je mogoče upoštevati le izjemne dosežke, objavljene v bazi COBISS najkasneje zadnji dan pred začetkom šolskega leta. Vprašanja, ki so v izvirni pristojnosti zakonodajalca niso prepuščena podzakonski ureditvi. Podzakonski akt zakonsko normo lahko le razčleni tako, da ne opredeljuje izvirne pravice ali obveznosti oz. omejuje ali zožuje zakonsko zagotovljene pravice. Razlaga in uporaba 10. člena Pravilnika na način kot se zavzema pritožba bi bila v nasprotju s 153. členom Ustave, kot je pravilno razlogovano v 13. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe, zato toženkino drugačno stališče ne more biti uspešno.

**Odločitev pritožbenega sodišča**

13. Iz vseh predhodno navedenih dejanskih ter materialno pravnih razlogov je z izpodbijano sodbo tožničinemu zahtevku utemeljeno ugodeno. Ker preostala toženkina izvajanja za pritožbeno rešitev zadeve niso odločilna, saj ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane, je na podlagi 353. člena ZPP potrebno pritožbo zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

V ponovljenem upravnem odločanju bo potrebno upoštevati materialnopravna stališča iz prvostopenjske in te sodne odločbe ter v odrejenem roku izdati odločbo o odmeri in izplačilu Zoisove štipendije za šolsko leto 2020/2021. 1 Ur. l. RS, št. 80/2020 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami. 4 Ur. l. RS, št. 35/2014. 5 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 6 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 7 V zadevah opr. št. Psp 212/2021; Psp 242/2021; Psp 226/2021; Psp 207/2021, Psp 4/2022; Psp 37/2022 itd. 8 Npr. sklep VIII DoR 22/2022, VIII DoR 35/2022, VIII DoR 40/2022, VIII DoR 49/2022. 9 Glej sodbo Psp 4/2022.