Jedro

Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec kot lastnik stanovanja in njegov uporabnik odjemalec toplote v večstanovanjski zgradbi na naslovu ..., da toploto dejansko odjema (za lastno rabo), je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno, na podlagi 3. odstavka 60. člena Sistemskih obratovalnih navodil, zaključilo, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot distributerjem toplote in tožencem kot odjemalcem toplote nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., čeprav pogodba o dobavi toplote med njima ni bila sklenjena v pisni obliki.

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih točkah I. in II. izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo pod točko I. izreka, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni plačati tožeči stranki znesek 385,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 24,51 EUR za čas od 23. 11. 2018 dalje do plačila, od zneska 13,49 EUR za čas od 24. 11. 2018 dalje do plačila, od zneska 64,73 EUR za čas od 24. 1. 2019 dalje do plačila, od zneska 15,41 EUR za čas od 23. 1. 2019 dalje do plačila, od zneska 14,40 EUR za čas od 22. 2. 2019 dalje do plačila, od zneska 53,41 EUR za čas od 23. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,69 EUR za čas od 22. 3. 2019 dalje do plačila, od zneska 37,39 EUR za čas od 19. 4. 2019 dalje do plačila, od zneska 22,00 EUR za čas od 25. 5. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,80 EUR za čas od 23. 5. 2019 dalje do plačila, od zneska 18,15 EUR za čas od 21. 6. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,58 EUR za čas od 21. 6. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,48 EUR za čas od dne 18. 7. 2019 dalje do plačila, od zneska 14,10 EUR za čas od dne 24. 7. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,48 EUR za čas od dne 20. 8. 2019 dalje do plačila, od zneska 11,52 EUR za čas od dne 21. 8. 2019 dalje do plačila, od zneska 13,48 EUR za čas od dne 20. 9. 2019 dalje do plačila in od zneska 14,97 EUR za čas od dne 21. 9. 2019 dalje do plačila ter ji povrniti 44,00 EUR izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30. 12. 2019 dalje do plačila, pod točko II. izreka, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki povrniti 332,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči naslednji dan po poteku tega roka dalje do plačila, pod točko III. izreka pa je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku 11,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 30. 12. 2019 dalje do plačila.

2. Zoper to sodbo se je pritožila tožena stranka (v nadaljevanju: toženec), ki sodbo izpodbija brez izrecne navedbe dela, v katerem jo izpodbija, izpodbija pa jo iz pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker ima pravni interes za pritožbo le v ugodilnem delu (t.j. v točkah I. in II. izreka), je pritožbeno sodišče štelo, da toženec sodbo izpodbija le v tem delu. Sodišču prve stopnje očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je izpodbijano sodbo izdalo že dne 17. 12. 2020, čeprav mu je bil s strani sodišča dne 24. 11. 2020 vročen osnutek sodne poravnave in se procesni rok za odgovor na sodno poravnavo zaradi omejenega delovanja sodišč še ni iztekel oziroma je začel teči ta rok šele 1. 2. 2021 in bi se smel postopek v tej zadevi nadaljevati šele po uspešni ali neuspešni sodni poravnavi. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka toženec sodišču prve stopnje nadalje očita tudi iz razloga, ker je v času, ko niso tekli procesni roki v takšnih zadevah, kontaktiralo tožečo stranko oziroma njenega pooblaščenca s pozivom z dne 14. 12. 2020 glede nadaljevanja tega postopka, čeprav zadeva glede sodne poravnave zaradi ustavitve procesnih rokov in uveljavljanja pravic strank v sodnih postopkih še ni bila rešena. Toženec v pritožbi izraža še dvom o zakonitosti dela pooblaščenca tožeče stranke v tej zadevi v času, ko je bila večina odvetnikov zaradi nedelovanja sodišč na subvencioniranem ukrepu čakanja na delo. Ne soglaša z izdajo sodbe brez izvedbe naroka, pri tem pa se sklicuje na to, da je sam zahteval izvedbo naroka in pri tej zahtevi vztraja. Ob zaključku pritožbe še navaja, da se zaradi zatrjevanih kršitev pravdnega postopka, v kršitve materialnega prava, ki so prav tako podane, ne bo spuščal. Več o teh kršitvah bo navajal v novem postopku po razveljavitvi sodbe. Meni še, da takšna nepravična sodba, ki krši pravdni postopek, kaže tudi na neenakost strank v postopku in je vredna vsega obsojanja in terja takojšnjo razveljavitev.

3. Tožeča stranka na pritožbo toženca ni odgovorila.

4. Pritožba toženca ni utemeljena.

5. Sodbe v sporih majhne vrednosti, kakršna je tudi predmetna, je po določbi 1. odstavka 458. člena ZPP mogoče izpodbijati le iz pritožbenih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na kar so bile stranke v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi izrecno poučene. Glede na takšno omejitev pritožbenih razlogov pritožnik v pritožbi ne more izpodbijati pravilnosti dejanskih ugotovitev in zaključkov sodišče prve stopnje, ker to pomeni uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava pa pritožbeno sodišče preizkuša glede na dejanske ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje, na katere je vezano. Sicer pa pritožbeno sodišče v skladu s 1. in 2. odstavkom 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v delu, ki se pritožbeno izpodbija in v mejah razlogov, ki so v pritožbi navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., deloma 11. ter iz 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Tožeča stranka je v tem pravdnem postopku, ki se je začel s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, po ugovoru toženca zoper izdani sklep o izvršbi pa nadaljeval v pravdnem postopku kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, kot proizvajalec in distributer toplote od toženca kot odjemalca toplote zahtevala plačilo storitev dobave toplote za pripravo sanitarne tople vode in za ogrevanja stanovanja na naslovu ... v obdobju od oktobra 2018 do septembra 2019, pri čemer je vse svoje storitve zaračunala skladno z veljavnim cenikom ogrevanja in tople vode z dne 1. 7. 2017, ki je objavljen na njenih uradnih spletnih straneh. Čeprav pogodba o dobavi toplote s tožencem ni bila sklenjena v pisni obliki, se šteje, da je med tožečo stranko in tožencem kot odjemalcem toplote pogodbeno razmerje nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski zgradbi na naslovu ..., saj toploto dejansko odjema. Vse vtoževane račune je toženec prejel. Poslani so mu bili na njegov elektronski naslov, ki ga je toženec zapisal v svoji vlogi z dne 31. 1. 2018, s katero je pristopil k akciji ″Plačuj eko 2018″, na njegov naslov ... pa mu je tožeča stranka poslala tudi opomin, toženec pa kljub temu svojih obveznosti ni poravnal. 7. Toženec pritožbeno ne zatrjuje, da bi bila v tej zadevi sklenjena sodna poravnava, prav tako pa dejstvo sklenitve sodne poravnave ne izhaja niti iz podatkov v spisu, zato absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 12. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

8. Čeprav mora sodišče v skladu s 3. odstavkom 306. člena ZPP ves čas postopka paziti na možnost za sklenitev sodne poravnave, stranke mora na to možnost opozarjati in jim pomagati, da se poravnajo, pa morebitna kršitev tega določila ZPP lahko predstavlja zgolj relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP, ki pa v postopku v sporu majhne vrednosti ni dopusten pritožbeni razlog, zato toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, da bi moralo sodišče prve stopnje z izdajo izpodbijane sodbe počakati, ker se še ni iztekel rok za odgovor na predlog za sklenitev sodne poravnave, ki je zaradi omejenega delovanja sodišč v času razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije začel teči šele 1. 2. 2021 ter da bi lahko ta postopek sodišče nadaljevalo šele po uspešni ali neuspešni sodni poravnavi. Poskus sklenitve sodne poravnave tudi sicer ne predstavlja zakonske obveznosti strank, prav tako tudi ni procesna predpostavka za izdajo sodbe v pravdnem postopku, je zgolj pravica in možnost, ki jo strankam postopka ponuja določilo 1. odstavka 306. člena ZPP z sporazumno rešitev zadeve.

9. Kot to pravilno navaja že toženec sam v pritožbi, v času veljavnosti Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020) in Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča o spremembi in dopolnitvi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/21 z dne 7. 1. 2021) v nenujnih zadevah procesni roki niso tekli, so pa v tem času v sladu z zgoraj navedenima Odredbama predsednika Vrhovnega sodišča RS tudi v nenujnih zadevah sodišča odločala in vročala sodna pisanja, niso pa izvajala narokov in ne opravljala drugih procesnih dejanj, ki neizogibno terjajo fizično prisotnost strank ali drugih udeležencev sodnega postopka, prav tako pa tudi niso izvajala uradnih ur. Sodišče prve stopnje tako z vročitvijo poziva pooblaščencu tožeče stranke z dne 14. 12. 2020 po elektronski poti ni kršilo Odredb predsednika Vrhovnega sodišča RS, prav tako z njim ni kršilo določb ZPP, še manj pa zagrešilo katero od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je bil z Odredbama predsednika Vrhovnega sodišča RS takšen način komunikacije strank in sodišč tudi posebej predviden1. 10. Za odločitev v pritožbi so pravno nepomembne pritožbene navedbe toženca o domnevnem subvencioniranem ukrepu čakanja na delo pooblaščenca tožeče stranke, saj kršitev tega ukrepa, tudi če bi obstajala, ne pomeni kršitve določb ZPP in posledično tudi ne more predstavljati katere od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP kot dopustnega pritožbenega razloga v postopku v sporih majhne vrednosti.

11. Podatki v spisu ne potrjujejo pritožbenih navedb toženca, da je v tej pravdni zadevi zahteval izvedbo naroka. Takšne zahteve ne vsebuje niti odgovor toženca z dne 17. 9. 2020 na dopolnitev tožbe tožeče stranke, niti njegova pripravljalna vloga z dne 24. 10. 2020, ki sta vlogi toženca, predvideni v 452. členu ZPP. V sporih majhne vrednosti obstajajo izjeme od obligatornosti glavne obravnave. Kot je pravilno v točki 11. obrazložitve izpodbijane sodbe pojasnilo že sodišče prve stopnje, je ena od izjem urejena tudi v 2. odstavku 454. člena ZPP, ki določa, da izda sodišče v postopku v sporu majhne vrednosti odločbo o sporu brez razpisa naroka, če po prejemu odgovora na tožbo oziroma pripravljalnih vlog ugotovi, da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov, nobena stranka pa izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena tega zakona ni zahtevala. Ker torej iz podatkov v spisu ne izhaja, da bi toženec v dovoljenih vlogah pred sodiščem prve stopnje zahteval izvedbo naroka, tožeča stranka pa je to zahtevo kasneje umaknila2, s tem, ko je izdalo odločbo o sporu brez izvedbe naroka, sodišče prve stopnje ni zagrešilo smiselno zatrjevane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek toženca o neenakosti strank v tem postopku. Ta očitek je toženec gradil na zatrjevanih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana sodba nepravična. Ker le-te niso bile ugotovljene, prav tako pa pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo nobene od absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti, s pritožbenimi navedbami o neenakopravnem obravnavanju strank v postopku smiselno zatrjevana kršitev načela kontradiktornosti oziroma kršitev 22. člena (enako varstvo pravic) Ustave RS, ki predstavlja eno izmed pojavnih oblik absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ni podana.

13. Kot izhaja iz razlogov sodbe, je sodišče prve stopnje po izvedenem dokaznem postopku3 ugotovilo naslednja dejstva, na katera je vezano tudi pritožbeno sodišče: - da vtoževani računi tožeče stranke predstavljajo fakture kot verodostojne listine; - da je tožeča stranka kot proizvajalec in distributer toplote za v obdobju od 1. 10. 2018 do 31. 10. 2018 in od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018 ter od 1. 2. 2019 do 31. 8. 2019 opravljene storitve dobave toplote za ogrevanje stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., katerega lastnik in uporabnik je toženec, slednjemu izstavila račune št. R180162997 z dne 7. 11. 2018 v znesku 24,51 EUR z datumom zapadlosti 22. 11. 2018; št. R180202224 z dne 8. 1. 2019 v znesku 64,73 EUR z datumom zapadlosti 23. 1. 2019; št. R190029444 z dne 7. 3. 2019 v znesku 53,41 EUR z datumom zapadlosti 22. 3. 2019; št. R190037882 z dne 3. 4. 2019 v znesku 37,39 EUR z datumom zapadlosti 18. 4. 2019; št. R190065978 z dne 9. 5. 2019 v znesku 22,00 EUR z datumom zapadlosti 24. 5. 2019; št. R190074250 z dne 5. 6. 2019 v znesku 18,15 EUR z datumom zapadlosti 20. 6. 2019; št. R190092294 z dne 2. 7. 2019 v znesku 13,48 EUR z datumom zapadlosti 17. 7. 2019; št. R190110381 z dne 2. 8. 2019 v znesku 13,48 EUR z datumom zapadlosti 19. 8. 2019; št. R190128464 z dne 4. 9. 2019 v znesku 13,48 EUR z datumom zapadlosti 19. 9. 2019; za v obdobju od 1. 10. 2018 do 31. 10. 2018, od 1. 12. 2018 do 31. 12. 2018, od 1. 1. 2019 do 28. 2. 2019 ter od 1. 4. 2019 do 31. 8. 2019 opravljene storitve dobave toplote za pripravo sanitarne tople vode pa vtoževane račune št. R180177019 z dne 8. 11. 2018 v znesku 13,49 EUR z datumom zapadlosti 23. 11. 2018; št. R180200398 z dne 7. 1. 2019 v znesku 15,41 EUR z datumom zapadlosti 22. 1. 2019; št. R190008503 z dne 6. 2. 2019 v znesku 14,40 EUR z datumom zapadlosti 21. 2. 2019, št. R190025637 z dne 6. 3. 2019 v znesku 13,69 EUR z datumom zapadlosti 21. 3. 2019; št. R190055001 z dne 7. 5. 2019 v znesku 13,80 EUR z datumom zapadlosti 22. 5. 2019; št. R190081170 z dne 5. 6. 2019 v znesku 13,58 EUR z datumom zapadlosti 20. 6. 2019; št. R190106541 z dne 8. 7. 2019 v znesku 14,10 EUR z datumom zapadlosti 23. 7. 2019; št. R190117310 z dne 5. 8. 2019 v znesku 11,52 EUR z datumom zapadlosti 20. 8. 2019 in št. R190137221 z dne 5. 9. 2019 v znesku 14,97 EUR z datumom zapadlosti 20. 9. 2019; - da teh računov toženec ni plačal; - da se šteje, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot distributerjem toplote in tožencem kot odjemalcem toplote, ki toploto dejansko odjema (za lastno rabo), nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., čeprav pogodba o dobavi toplote med njima ni bila sklenjena v pisni obliki; - da se obračun ogrevanja objektov na naslovu ..., v katerih je tudi stanovanje, katerega lastnik je toženec, vrši preko glavnega toplotnega števca v toplotni postaji, ki je skupen za vse lastnike stanovanj oziroma odjemalce na tem naslovu; - da imajo odjemalci, tudi toženec, vgrajene delilnike toplote, ki omogoča mesečno določanje deležev za porabljeno toploto; - da so lastniki oziroma uporabniki večstanovanjske stavbe na naslovu ..., z družbo A. d.o.o. dne 12. 9. 2008 sklenili Sporazum o načinu delitve stroškov porabljene toplotne energije po navedeni metodologiji energije; - da je pri obračunu sanitarne tople vode strošek za posamezno stanovanje določen za priključno moč na osnovi ogrevane površine stanovanja, porabljena toplota pa na osnovi razdelilnika stroškov, ki ga tožeči stranki dostavi izvajalec delitve, družba A. d.o.o.; - da je tožeča stranka pošiljala izstavljene vtoževane račune tožencu po elektronski pošti na elektronski naslov: ..., katerega je toženec zapisal v vlogi za pristop k akciji ″...″ in za izdajo e-oblike računa z dne 31. 1. 2018, ne pa po pošti na njegov naslov ...; - da o eventualni ukinitvi v citirani vlogi navedenega elektronskega naslova tožeča stranka kot izdajatelj e-oblike računa ni bila obveščena; - da toženec ni zanikal prejema opomina, ki mu je bil dne 24. 9. 2019 poslan tudi na naslov ...; - da so na potrdilih o plačilih oziroma na plačilnih nalogih toženca terjatve tožeče stranke iz naslova dobave toplote za pripravo sanitarne vode in za ogrevanje stanovanja na ..., ki jih je toženec plačal, določno opredeljene tako, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, katero izmed več istovrstnih obveznosti je toženec izpolnil; - da višini in načinu obračuna stroškov ogrevanja stanovanja in priprave sanitarne tople vode toženec ni obrazloženo ugovarjal, zato je glede višine vtoževanih terjatev tožeče stranke sodišče prve stopnje sledilo podatkom iz predloženih računov, iz katerih je jasno razviden znesek računa, način obračuna in zapadlost računa.

14. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi izhajalo iz pravilne materialno pravne podlage, ki jo predstavljajo določila Energetskega zakona (v nadaljevanju: EZ-1) in na njegovi podlagi sprejeta Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Celje (v nadaljevanju: Sistemska obratovalna navodila).

15. Na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje zgoraj citirano materialno pravo tudi povsem pravilno uporabilo. Ob dejanski ugotovitvi, da je toženec kot lastnik stanovanja in njegov uporabnik odjemalec toplote v večstanovanjski zgradbi na naslovu ..., da toploto dejansko odjema (za lastno rabo), je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno, na podlagi 3. odstavka 60. člena Sistemskih obratovalnih navodil, zaključilo, da je pogodbeno razmerje med tožečo stranko kot distributerjem toplote in tožencem kot odjemalcem toplote nastalo z dnem dobave toplote oziroma z dnem, ko je toženec postal lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi na naslovu ..., čeprav pogodba o dobavi toplote med njima ni bila sklenjena v pisni obliki. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da vtoževanih računov, ki jih je toženec prejemal po elektronski pošti in na e-naslov, ki ga je sam sporočil tožeči stranki, tudi po opominu, ki mu ga je tožeča stranka dne 24. 9. 2019 poslala po pošti na naslov ..., ob njihovi zapadlosti ni plačal, da sami višini izstavljenih računov ni obrazloženo ugovarjal, pa tudi, da tožeča stranka s strani toženca izvršenih vplačil ni bila upravičena vračunavati v skladu z 2. odstavkom 287. člena OZ tako, da bi z njimi zapirala starejše obveznosti toženca, saj je toženec pri vsakem posameznem plačilu določno opredelil, katero terjatev tožeče stranke je z njim plačal, je ob pravilni uporabi 97. člena Sistemskih obratovalnih navodil sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec kot dejanski odjemalec toplote tožeči stranki kot proizvajalcu in distributerju toplote za večstanovanjsko stavbo na naslovu ..., dolžan plačati vse vtoževane račune in to v višini, kot izhaja iz vtoževanih računov, t.j. za ogrevanje stanovanja po računih št. R180162997 z dne 7. 11. 2018 v višini 24,51 EUR, št. R180202224 z dne 8. 1. 2019 v višini 64,73 EUR, št. R190029444 z dne 7. 3. 2019 v višini 53,41 EUR, št. R190037882 z dne 3. 4. 2019 v višini 37,39 EUR, št. R190065978 z dne 9. 5. 2019 v višini 22,00 EUR, št. R190074250 z dne 5. 6. 2019 v višini 18,15 EUR, št. R190092294 z dne 2. 7. 2019 v višini 13,48 EUR, št. R190110381 z dne 2. 8. 2019 v višini 13,48 EUR in št. R190128464 z dne 4. 9. 2019 v višini 13,48 EUR ter za dobave toplote za pripravo sanitarne tople vode po računih št. R180177019 z dne 8. 11. 2018 v višini 13,49 EUR, št. R180200398 z dne 7. 1. 2019 v višini 15,41 EUR, št. R190008503 z dne 6. 2. 2019 v višini 14,40 EUR, št. R190025637 z dne 6. 3. 2019 v višini 13,69 EUR, št. R190055001 z dne 7. 5. 2019 v višini 13,80 EUR, št. R190081170 z dne 5. 6. 2019 v višini 13,58 EUR, št. R190106541 z dne 8. 7. 2019 v višini 14,10 EUR, št. R190117310 z dne 5. 8. 2019 v višini 11,52 EUR in št. R190137221 z dne 5. 9. 2019 v višini 14,97 EUR. Materialno pravno, v skladu s 1. odstavkom 299. člena v zvezi z 378. členom OZ, je pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zaradi neplačila računov upravičena od toženca terjati tudi zakonske zamudne obresti od naslednjega dne po dnevu zapadlosti vsakega posameznega računa do plačila. Toženec pa je dolžan tožeči stranki poravnati tudi potrebne izvršilne stroške v višini 44,00 EUR (t.j. plačana sodna taksa za vloženi predlog za izvršbo) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2019 (t.j. od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi) dalje do plačila v skladu s 5. odstavkom 38. člena ZIZ v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP.

16. Toženec stroškovne odločitve (povračilo stroškov pravdnega postopka) vsebinsko ne izpodbija, veže jo le na morebitni uspeh s pritožbo. Ker glede na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o glavni stvari toženec s pritožbo ni uspel, je posledično neutemeljena tudi njegova pritožba zoper stroškovni del odločitve sodišča prve stopnje (točka II. izreka).

17. Pritožba toženca zoper izpodbijano sodbo je glede na vse obrazloženo neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo v izpodbijanih delih (t.j. v točki I. in II. izreka) potrdilo v skladu s 353. členom ZPP.

18. Odločitev o povračilu pritožbenih stroškov je odpadla, ker toženec, katerega pritožba je tudi sicer bila neutemeljena, pritožbenih stroškov ni priglasil. 1 Primerjaj točko 3.1.2. Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/2020 z dne 13. 11. 2020) in Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča o spremembi in dopolnitvi Odredbe o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 2/21 z dne 7. 1. 2021). 2 Primerjaj vlogo tožeče stranke z dne 14. 12. 2020 na l. št. 66 spisa. 3 Dokazi, ki jih je sodišče v tem postopku izvedlo, so navedeni v točki 8. obrazložitve izpodbijane sodbe.