Jedro

V skladu z načelom pravnega prednika in stanja vpisov v zemljiški knjigi predlaganega vpisa ni mogoče dovoliti, če so v zemljiški knjigi kot lastniki vpisani tretji, v formalnem zemljiškoknjižnem postopku pa tudi ni upoštevno razlogovanje o obveznostih dedičev, pri čemer sklep o dedovanju v zemljiškoknjižnem predlogu ni bil naveden kot listina, ki predstavlja podlago za vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice zavrnilo in potrdilo sklep z dne 26.4.2012 Dn 1, s katerim je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica odločila, da zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo lastninske pravice pri nepremičnini, parceli št. 689/13 k.o. K. ni dovoljen.

Zoper sklep se je predlagateljica pritožila. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep Okrajnega sodišča razveljavi ter nadaljuje s postopkom vzpostavitve listine in vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo, kot predlagano. Opozarja na določbo 267. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), ki izrecno priznava veljavnost pravnih poslov, sklenjenih pred 1.1.2003. Striktno sledenje načelu formalnosti postopka v tem primeru zato ne pride v poštev. Trenutni zemljiškoknjižni lastniki so dediči po pokojni M.K., ki je umrla leta 1979 in je bil po njej izdan sklep o dedovanju leta 1980, ki pa ni zajel predmetne nepremičnine, ki ni več sodila v njeno zapuščino. Dediči so vpis dosegli na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL) in popravnega sklepa o dedovanju iz leta 1997, na kar je opozorjeno že v ugovoru, in to izhaja iz zgodovinskega izpiska. Dediči kot univerzalni pravni nasledniki vstopijo v pravice in obveznosti zapustnika. M.K. je na podlagi sporazuma z dne 16.3.1974 prejela odškodnino za predmetno nepremičnino in sporazum učinkuje tudi zoper dediče. Ti so dosegli vpis na podlagi ZLNDL, a do tega materialnopravno niso bili upravičeni, ter opozarja na stališče Vrhovnega sodišča, izraženo v odločbi II Ips 985/2006, ki šteje za neprimerno zgolj togo dajanje prednosti načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ko gre za vpise po ZLNDL. Predlagateljica pa je predložila tudi dve izjavi lastnikov sosednjih nepremičnin, ki potrjujeta dejstvo, da ima nepremičnine v lastniški posesti.

Pritožba ni utemeljena.

Predlagateljica je predlagala vknjižbo lastninske pravice v svojo korist in vzpostavitev zemljiškoknjižne listine na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila - prodajne pogodbe z dne 12.2.1981 in aneksa z dne 9.7.2008, sklenjenima s S. ter občino ter sporazuma o odškodnini med M.K. in podjetjem So. z dne 13.3.1974 ter pogodbe o dodelitvi zemljišča z dne 20.7.1979, sklenjene med podjetjem So. in S. Ker so v zemljiški knjigi kot lastniki vpisani tretji, je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da upoštevaje stanje vpisov v trenutku vložitve zemljiškoknjižnega predloga (147. člen Zakona o zemljiški knjigi - v nadaljevanju ZZK-1) vpisa ne more dovoliti (načelo pravnega prednika - 150. člen ZZK-1). Razlogovanje o obveznostih dedičev ni upoštevno v tem formalnem zemljiškoknjižnem postopku, saj v predlogu ni bil naveden kot listina tudi npr. sklep o dedovanju (prim. četrti odstavek 140. člena in peti odstavek 142. člena ZZK-1). Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, tudi ni zagrešilo tistih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena ZPP).