Jedro

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kot npr. presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožnik zahteval razveljavitev rednih odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 2. 2004 ter z dne 26. 3. 2004 ter razveljavitev pogodb o zaposlitvi z dne 25. 3. 2004 ter 26. 3. 2004. Ugotovilo je, da pogodba, ki jo je tožnik sklenil dne 30 6. 1991 s toženo stranko, za nedoločen čas, ni prenehala veljati in tožniku delovno razmerje pri toženi stranki dne 18. 3. 2005 ni prenehalo in mu z vsemi pravicami še traja. Posledično je ugodilo reintegracijskemu in reparacijskim zahtevkom ter odločilo, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka. Takšno odločitev je utemeljilo z ugotovitvijo, da je tožena stranka redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku podala prepozno, in sicer po izteku 30 dnevnega subjektivnega roka iz petega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Uradni list RS, št. 42/2002). Ugotovilo je, da je bila tožniku odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga vročena 24. 2. 2004, nato pa 25. 3. 2004 še popravek odpovedi (popravljen je bil odpovedni rok ter dodan pravni pouk), obakrat s ponudbo nove pogodbe o zaposlitve, ki jih je tožnik podpisal, medtem ko je za razlog, ki utemeljuje odpoved, tožena stranka izvedela najkasneje v mesecu decembru 2003. Nadalje je ugotovilo, da zaradi razveljavitve odpovedi še vedno velja pogodba o zaposlitvi z dne 30. 6. 1991, in z obrazložitvijo, da tožnik ne more biti zaposlen na podlagi treh pogodb o zaposlitvi, razveljavilo obe novi pogodbi o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi ugotovitvami sodišča prve stopnje, vendar je ocenilo, da je sodišče prve stopnje kljub pravilno ugotovljenemu dejanskemu stanju zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbi tožene stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Spremenilo je tudi odločitev o stroških postopka, in sicer je odločilo, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, vsaka stranka pa krije svoje stroške pritožbenega postopka. Kot bistveno je ugotovilo, da je tožnik dne 26. 3. 2004 podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, na podlagi katere je nadaljeval delovno razmerje pri toženi stranki, v takšnih primerih pa je obseg sodnega varstva omejen na presojo utemeljenosti odpovednega razloga. Glede na obširno izvedeni dokazni postopek je slednji obstajal, tožnik pa tega tudi ne izpodbija.

3. Zoper pravnomočno sodbo izdano na drugi stopnji je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Zatrjuje zmotnost stališča, da zahtevek ne more biti utemeljen že zato, ker je tožnik ob sporni odpovedi podpisal novo pogodbo o zaposlitvi. Določba tretjega odstavka 90. člena ZDR ne pomeni, da delavec, ki je sprejel ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi iz procesnih razlogov, saj mora sodišče na podlagi določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR pri presoji (ne)zakonitosti pogodbe o zaposlitvi poleg utemeljenosti odpovednega razloga upoštevati tudi procesne vidike - postopek pred odpovedjo, vlogo sindikata, roke in obveznost po tretjem odstavku 88. člena ZDR. Določba tretjega odstavka 90. člena ZDR ne more omejevati pravice delavca po tretjem odstavku 204. člena ZDR, saj bi drugačna razlaga pomenila nedopustno zožitev pravnega varstva, kar bi bilo tudi v nasprotju z načelom enakosti. S tem v zvezi pritožbenemu sodišču očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka in sicer, ker se ni opredelilo do razlogov o odločilnih dejstvih, ki dokazujejo nezakonitost spornih odpovedi. Nadalje navaja, da je zmotno tudi stališče pritožbenega sodišča, da je bila tožniku ponujena ustrezna zaposlitev, na kar je opozarjal že ves čas postopka, ter da sodišče tudi ni upoštevalo, da je tožnik novo pogodbo o zaposlitvi podpisal zgolj v izogib temu, da bi ostal brez zaposlitve. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da potrdi sodbo sodišča prve stopnje, ali pa sodbo sodišča druge stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 26/2004) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Na podlagi določbe 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožnik v reviziji bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ne opredeli v smislu določb ZPP, je pa iz revizijskih navedb mogoče razbrati, da iz razloga, ker naj se ne bi opredelilo do razlogov o odločilnih dejstvih, ki dokazujejo nezakonitost spornih odpovedi, sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedeni očitek, ki bi sicer lahko predstavljal upošteven revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. alineje prvega odstavka 370. člena ZPP, je neutemeljen. Ob ugotovitvi, da je tožnik sprejel ponudbo delodajalca za drugo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas dne 26. 3. 2004, podpisal novo pogodbo o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto, je sodišče druge stopnje obrazložilo vse potrebne razloge za zavrnitev tožbenega zahtevka.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je bila tožniku odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove ustrezne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ki sta jo stranki tudi sklenili. Če delavec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti sprejme ponudbo delodajalca za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, na podlagi tretjega odstavka 90. člena ZDR nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico izpodbijati pred pristojnim sodiščem utemeljenost odpovednega razloga.

11. V takšnem primeru je sodno varstvo bistveno zoženo in zajema zgolj presojo utemeljenosti odpovednega razloga, ne pa presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v celoti, kot to izhaja iz določbe tretjega odstavka 204. člena ZDR. Gre že na prvi pogled za različni določbi zakona, iz katerih izhaja različen obseg sodnega varstva. V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove ustrezne pogodbe, ki jo stranki skleneta, je sodna presoja omejena le na utemeljenost odpovednega razloga, odpade pa presoja zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz morebitnih drugih razlogov, kar med drugim pomeni tudi presoja rokov za odpoved in varstvo zaščitenih kategorij delavcev. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v več zadevah in pri tem ugotovilo, da je takšno oženje sodnega varstva razumljivo, glede na to, da delavec kljub odpovedi pogodbe o zaposlitvi dejansko ohranja zaposlitev pri delodajalcu na podlagi nove pogodbe na drugem ustreznem delovnem mestu (1).

12. V primeru spora o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ugotovitev sodišča, da je utemeljen poslovni razlog podan, praviloma pomeni, da delavčevega delovnega mesta pri delodajalcu več ni. Tudi če bi delodajalec zagrešil druge bistvene napake pri podaji odpovedi, delavca ne bi bilo mogoče vrniti na neobstoječe delovno mesto. V najugodnejšem primeru bi prišla v poštev njegova vrnitev na ustrezno delovno mesto. Takšno delo pa je delodajalec delavcu že sam ponudil in je s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi takšno ponudbo delavec sprejel. Nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi napak pri odpovedi, ob hkratni ugotovitvi, da sicer obstoji utemeljen poslovni razlog za odpoved, z vidika varstva zaposlitve delavcu tako praviloma ne bi mogla prinesti ugodnejše rešitve, kot mu je zagotovljena s podpisom nove pogodbe o zaposlitvi za drugo ustrezno delovno mesto. Utemeljeno bi se postavljalo vprašanje pravovarstvenega interesa, da ob podanem poslovnem razlogu (ko je potreba po delavčevem delu iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi prenehala) delavec uveljavlja nezakonitost odpovedi iz drugih razlogov, ker bi v končni fazi v najboljšem primeru lahko uveljavljal rešitev, ki mu je že zagotovljena. Zato pomeni določba ZDR, ki ob zagotovitvi in dejanskem sprejemu drugega ustreznega delovnega mesta, omejuje sodno varstvo v zvezi z nezakonitostjo odpovedi pogodbe o zaposlitvi zgolj na presojo obstoja utemeljenega razloga za odpoved, ustrezno varstvo pravic delavca, ki mu je delodajalec ob odpovedi ponudil nadaljevanje zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu in je delavec tako ponudbo sprejel. Samo če utemeljen (poslovni) razlog ne obstoji (to pomeni, da delavčevo delovno mesto oziroma potreba po delavčevem delu iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi še obstoji), je delavcu mogoče zagotoviti ustrezno restitucijo oziroma popravo delodajalčeve kršitve (2).

13. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje sporno odpoved pogodbe o zaposlitvi pravilno presojalo zgolj z vidika utemeljenosti odpovednega razloga. Ob ugotovitvi obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, čemur tožnik niti ne nasprotuje, in ob ugotovitvi sprejema ponujene ustrezne zaposlitve s strani tožnika pa je izpodbijana sodba materialnopravno pravilna.

14. Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo tudi tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodb o zaposlitvi z dne 25. 3. 2004 ter 26. 3. 2004. Tožnik v zvezi s sklepanjem teh pogodb sicer zatrjuje napake glede volje, vendar ta izpodbojni razlog utemelji z navedbo, da je novi pogodbi o zaposlitvi podpisal zgolj v izogib temu, da bi ostal brez zaposlitve. Takšna trditvena podlaga za izpodbojni zahtevek ne zadošča. Kot pravilno ugotavlja že sodišče druge stopnje, je mogoče sklenjeno pogodbo zaradi napak volje izpodbijati le iz razlogov po določbah členov 45. do 50. v zvezi z določbo 94. člena Obligacijskega zakonika (OZ - Uradni list RS, št. 83/2001), teh pa tožnik v predmetni zadevi ne zatrjuje.

15. Kot je razvidno iz pripravljalnega gradiva v zakonodajnem postopku (Poročevalec DZ, št. 90/2001), je zakonodajalec le v primerih, ko delavec sprejme neustrezno zaposlitev upošteval, da delavec na tako zaposlitev (za določen čas, s krajšim delovnim časom ali na neustreznem delu) lahko pristane v stiski. Zato je v takih primerih določil, da ima "glede na razmere na trgu delovne sile in dolgotrajnosti sodnih postopkov" tak delavec pravico do sorazmernega dela odpravnine (3).

16. Neutemeljene so tudi revizijske navedbe, da tožniku ni bila ponujena ustrezna zaposlitev. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da je tožnik na podlagi prejšnje pogodbe o zaposlitvi z dne 30. 6. 1991, izvolitve v naziv znanstveni sodelavec z dne 19. 2. 1997 in upoštevaje aneks št. 1 k tej pogodbi z dne 21. 10. 2003 opravljal delo na delovnem mestu "znanstveni sodelavec", za katerega se je zahtevala VIII. stopnja izobrazbe (doktorat znanosti), enaka stopnja in vrsta izobrazbe pa se zahteva tudi za delovno mesto "znanstveni delavec" po novi, dne 26. 3. 2004 sklenjeni pogodbi o zaposlitvi. Na podlagi takšnih dejanskih ugotovitev se zaključek sodišča druge stopnje, da je bilo delovno mesto "znanstveni delavec" v novi pogodbi o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka ob izpodbijani odpovedi ponudila v podpis tožniku in jo je ta dne 26. 3. 2004 tudi podpisal, glede na kriterij iz določbe 3. odstavka 90. člena ZDR ustrezno, izkaže kot pravilen. Pri tem pa, kot je obrazložilo že sodišče druge stopnje, na presojo ustreznosti ponujene nove zaposlitve ne morejo vplivati razlogi kot na primer drug naziv delovnega mesta, drugačen opis delovnih nalog, sprememba roka za izvedbo nalog, nižja plača, na katere se je tekom postopka skliceval tožnik. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

17. Ker navedbe v odgovoru na revizijo niso prispevale ničesar bistvenega za odločitev, tožena stranka glede na določbo 1. odstavka 155. člena ZPP sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

.Op. št. (1): Tako VSRS v sodbi VIII Ips 232/2006 z dne 21. 11. 2006, podobno tudi sklep VIII Ips 6/2007 z dne 15. 5. 2007 in sodba VIII Ips 35/2007 z dne 17. 6. 2008. Op. št. (2): Glede na stališče VSRS v sodbi in sklepu VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007 le v obliki odškodnine. Op. št. (3): Tako VSRS v sodbi in sklepu VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007.