Jedro

Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine, na kar se sklicuje tožnica, sam po sebi ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da tožnici preneha upravičenost do brezplačne pravne pomoči (BPP), ki ji je bila dodeljena z odločbo istega organa št. Bpp 477/2009 z dne 30. 6. 2009, BPP pa se šteje za neupravičeno prejeto.

Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici dodeljena nujna BPP za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Krškem opr. št. N 19/2006 z dne 15. 6. 2009. Toženka je nato pridobila podatke o dohodku in nepremičnem premoženju prosilke, v zvezi s katerim je tožnica pojasnila, da ob vložitvi prošnje za BPP ni zapisala nepremičnega premoženja, katerega solastnica je postala 6. 10. 2006 na račun zapuščine po pokojnem očetu, saj je menila, da to ni potrebno, ker navedenega premoženja ne uporablja.

Na podlagi pridobljenih podatkov je organ ugotovil, da je tožnica med drugim tudi solastnica 1/4 stavbe št. 798 in 1330 na A., stoječe na parc. št. 173.S k.o. 1331 … Iz informativnega izračuna o vrednosti nepremičnin z dne 22. 9. 2010 izhaja, da je njena vrednost 63.015,00 EUR, tako da tožničin solastninski delež znaša 15.753,75 EUR. Ker vrednost njenega deleža na vseh nepremičninah presega 13.780,00 EUR (27. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, v nadaljevanju ZSVarPre, v zvezi s 4. členom Zakona o interventnih ukrepih za leto 2012, ZDIJU12), so podani pogoji za prenehanje BPP na podlagi 43. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da ni želela zamolčati solastništva nepremičnin, temveč jih ni navedla, ker jih ne uporablja, niti od njih nima kakršnekoli koristi, saj poteka o tem postopek na sodišču. Premoženje, ki je predmet razdružitve in ga prosilec ne more uporabljati, pa se ne upošteva (sodba III U 140/2011 z dne 8. 7. 2011). Poleg tega je toženka njen finančni položaj nepravilno presojala po sedanjih kriterijih za dodelitev BPP in ne na podlagi kriterijev, veljavnih v času dodelitve BPP 30. 6. 2009. V takratni odločbi tudi ni bila opozorjena na možnost vrnitve sredstev. Za nepremičnino v k.o. ... je navedena napačna vrednost, saj znaša njen solastniški delež do 9/40 7.313,17 EUR. Res ji je bila dodeljena nujna BPP, to je brez predhodnega preverjanja izpolnjevanja pogojev, vendar pa je bila toženka že v letu 2009 seznanjena s solastništvom nepremičnin, saj je vpogledala v spis razdružitvenega postopka N 19/2006, izpodbijano odločbo pa je izdala po več kot treh letih. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, toženki pa naloži plačilo stroškov tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bila tožnici z odločbo z dne 30. 6. 2009 dodeljena nujna BPP, torej brez predhodnega preverjanja, ali izpolnjuje vse zahtevane pogoje po zakonu (prvi odstavek 36. člena ZBPP). V tem primeru mora prosilec takoj ali v roku 8 dni po odobritvi BPP dokazati njihovo izpolnjevanje (tretji odstavek 36. člena ZBPP). Če odobritev po prvem odstavku ni bila utemeljena, ali če prosilec ne ravna po prejšnjem odstavku, se uporabijo določbe tega zakona o neupravičeno prejeti BPP (četrti odstavek istega člena), to je določbe 43. člena. Ta sicer v prvem odstavku ureja tudi primer, ko se za neupravičeno prejeto BPP šteje že plačana BPP, ki je bila upravičencu dodeljena na podlagi lažnega prikazovanja ali zamolčanja podatkov, kar pa ne velja za obravnavano zadevo, saj je šlo za dodelitev nujne BPP brez preverjanja izpolnjevanja pogojev. Tožbeni razlogi, zakaj tožnica v prošnji ni navedla vseh podatkov o svojem nepremičnem premoženju, so zato v obravnavanem primeru pravno nepomembni.

Eden od pogojev za pridobitev BPP (in je veljal tudi v času dodelitve BPP tožnici) je, da prosilec ne presega finančnega cenzusa iz drugega odstavka 13. člena ZBPP. Mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) tako ne sme presegati 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve (v nadaljnjem besedilu minimalni dohodek). Po 14. členu se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena Zakona o socialnem varstvu (v nadaljevanju ZSV). Ta je v 23. členu določil, da se se ne glede na druge določbe tega zakona denarne socialne pomoči ne dodeli samski osebi oziroma družini, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

V zadevi ni sporno, da znaša že vrednost tožničinega solastnega deleža na nepremičnini v ... 15.753,75 EUR. Navedeno presega premoženjski cenzus 13.608,00 EUR za dodelitev BPP (60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 226,80 EUR) iz 23. člena ZSV, ki je veljal v času dodelitve BPP. V zadevi uporabljena omejitev, ki izhaja iz sedaj veljavnih predpisov (ZSVarPre in ZDIU12), je višja (13.780,00 EUR), kar pomeni, da je bila sicer nepravilna uporaba predpisov tožnici v korist. Sodišče se tudi ne strinja s tožbenim stališčem, da se premoženje, ki je predmet razdružitvenega postopka, kot premoženje stranke ne upošteva. Za kaj takega v določbah ZSV (pa tudi v ZSVarPre) ni podlage. Nepravdni postopek zaradi razdružitve solastnine, na kar se sklicuje tožnica, sam po sebi namreč ne predstavlja ovire za razpolaganje s solastnim deležem. Način njegovega razpolaganja določa Stvarnopravni zakonik (SPZ), ki v primeru prodaje solastnega deleža na nepremičnini v tretjem odstavku 66. člena določa le predkupno pravico drugega solastnika. V tožbi zatrjevano stališče ne izhaja niti iz sodbe III U 140/2011, pri čemer tožnica ne upošteva, da so bile dejanske okoliščine v omenjeni zadevi bistveno drugačne kot v obravnavani. Po stališču v sodbi III U 140/2011 bi morala biti prosilki (solastnici stanovanja) BPP dodeljena za postopek razdružitve tega stanovanja, v katerem ne more živeti (je najemnica drugega stanovanja), ker ji to preprečuje drug solastnik, prav tako prejemnik BPP, ki v stanovanju živi in mu zato stanovanje ni bilo upoštevano pri ugotavljanju vrednosti njegovega premoženja. V nasprotnem primeru enakost obeh solastnikov pri dodelitvi BPP ne bi bila zagotovljena.

Ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) Kadar sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).