U-I-223/22-11, Up-831/22-13

U-I-247/22-7, Up-863/22-7

6. 7. 2022

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe Franca Majcna, Gornja Radgona, ter pobude in ustavne pritožbe Franca Majcna, Gornja Radgona, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Tamara Kek in partnerji, d. o. o., Ljubljana, na seji 6. julija 2022

sklenilo:

1.Ustavni pritožbi zoper odredbo Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni št. In 2/2013 s pristopljeno zadevo št. I 133/2017 z dne 23. 5. 2022 se zavržeta.

2.Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 28/09, 51/10, 26/11, 53/14, 54/15, 11/18 in 36/21) oziroma 32. in 79. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju se zavržeta.

3.Pritožnik oziroma pobudnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo in pobudo.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je z izpodbijano odredbo o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi št. In 2/2013 (pristopljena zadeva št. I 133/2017) z dne 23. 5. 2022 (v nadaljevanju odredba o prodaji), izdano na podlagi 181., 184. in 188.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), določilo način in pogoje za prodajo ter čas in kraj prodaje dolžnikove (pritožnikove) nepremičnine parc. št. 527, k. o. Gornja Radgona, v sodnem izvršilnem postopku. Iz izpodbijanega akta izhaja, da je izklicna cena nepremičnine 62.508 EUR in da naj bi se nepremičnina dne 5. 7. 2022 prodala na spletni javni dražbi zaradi izterjave terjatve v višini 8.198,59 EUR s pripadki in druge terjatve v višini 1.866,41 EUR s pripadki.

2.Pritožnik vlaga laično ustavno pritožbo proti odredbi o prodaji. Navaja, da odredba o prodaji nasprotuje 79., 169. in 177. členu ZIZ, ker se odreja prodaja nepremičnine (bivanju invalidov prilagojene stanovanjske hiše), katere vrednost ni sorazmerna z dolgom in v kateri naj bi pritožnik bival skupaj z ženo in težko bolnima in invalidnima otrokoma, ki potrebujeta celodnevno nego in pomoč. Ta hiša naj bi bila dom pritožnika in njegove družine in naj ne bi smela biti predmet prodaje v izvršilnem postopku. Pritožnik navaja, da bi Okrajno sodišče moralo pred izdajo odredbe o prodaji pridobiti mnenje Ustavnega sodišča, ali je ZIZ v skladu z Ustavo in "mednarodnimi pogodbami in dogovori, katerih podpisnica je Republika Slovenija". Sklicuje se na odklonilno ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza k sklepu Ustavnega sodišča št. Up-459/21 z dne 6. 1. 2022. Pritožnik zahteva zadržanje izvršitve izpodbijanega akta. Vlaga tudi laično pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ. Trdi, da je ZIZ v nasprotju z mednarodnimi dogovori in pogodbami. Opozarja na pravico invalidov do bivanja v primerno urejenem bivalnem prostoru. Sklicuje se na judikate Sodišča Evropske unije o pravici zahtevati preizkus sorazmernosti ukrepa prisilne prodaje družinskega bivališča.

3.Pritožnik je po vložitvi prve ustavne pritožbe in pobude vložil novo ustavno pritožbo zoper odredbo o prodaji s predlogom za zadržanje izvršitve in novo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ, v katerih je zastopan po odvetniški družbi. Ustavno sodišče sicer obe ustavni pritožbi in obe pobudi obravnava skupaj.

4.V ustavni pritožbi iz prejšnje točke obrazložitve pritožnik zatrjuje kršitve človekovih pravic iz drugega odstavka 14. člena, 22., 33., 34., 36. in 52. člena Ustave ter iz 6. in 8. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 — v nadaljevanju EKČP) in 1. člena Prvega protokola k EKČP. Meni, da so, kakor v zadevi, ki se je končala z izdajo odločbe Ustavnega sodišča št. Up-1298/18 z dne 9. 5. 2019 (Uradni list RS, št. 38/19, in OdlUS XXIV, 28), tudi v njegovem primeru podane posebne okoliščine, ki v skladu z načelom enakosti terjajo sprejem ustavne pritožbe zoper odredbo o prodaji nepremičnine v obravnavo. Pritožnik naj namreč zaradi pravne praznine v ZIZ, ki naj ne bi posebej urejal prodaje nepremičnine, ki je družinski dom in je hkrati prirejena za življenje in varstvo invalidov, ne bi mogel prej uveljavljati kršitev človekovih pravic, ki jih očita v ustavni pritožbi. Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči o več (domnevnih) pomembnih ustavnopravnih vprašanjih, ki presegajo pomen konkretne zadeve. Izpostavlja, da sodišče ni vsebinsko preverilo, ali prodaja konkretne nepremičnine nesorazmerno posega v njegovo pravico do spoštovanja doma, v katerem biva s svojo družino, član katere je tudi invalidni otrok, nad katerim ima pritožnik podaljšano roditeljsko pravico. Posledično naj pritožnik ne bi bil deležen poštenega postopka, v katerem bi lahko utemeljeval, da prisilna prodaja nepremičnine, prilagojene za bivanje invalidnega otroka, ne prestane testa sorazmernosti. Pritožnik navaja, da v konkretnem primeru pravica upnika za izterjavo stroškov postopka ne more imeti enake teže, kot jo ima njegova pravica, da ohrani dom in v njem še naprej skrbi za invalidnega otroka. Pritožnik očitke iz ustavne pritožbe zoper odredbo o prodaji tesno povezuje z domnevno protiustavno pravno praznino v ZIZ, ki jo podrobno predstavi v pobudi za začetek postopka njegove ustavnosti.

5.V pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti iz 3. točke obrazložitve tega sklepa pobudnik navaja, da sta 32. in 79. člen ZIZ zaradi protiustavne pravne praznine v neskladju z drugim odstavkom 14. člena, 33., 34., 36. in 52. členom Ustave ter z 8. členom EKČP in 1. členom Prvega protokola k EKČP. To pa zato, ker ne določata, da so lahko iz izvršbe izvzete nepremičnine, ki pomenijo dolžnikov dom in ki so posebej prirejene za varstvo in življenje invalidov. Izvršba na tako nepremičnino bi morala biti po mnenju pobudnika dovoljena le v posebej določenih primerih.[1] Po mnenju pobudnika bi moral imeti dolžnik v takem primeru možnost podati navedbe in dokaze, iz katerih bi izhajalo, da izvršba na nepremičnino ni dopustna. Pobudnik meni, da bi ZIZ moral vsebovati ureditev, po kateri bi imelo sodišče dolžnost v vsakem konkretnem izvršilnem postopku opraviti presojo oziroma tehtanje, ali prodaja nepremičnine nesorazmerno posega v človekove pravice dolžnika. Posameznik, ki mu grozi izguba doma, naj bi moral imeti pravico v postopku predstaviti svoje osebne okoliščine, to je podati navedbe in dokaze v svojo korist v luči ocene, ali poseg prestane test sorazmernosti.

6.Ker zakonodajalec iz izvršbe ni izvzel nepremičnine, ki je družinski dom in ki je adaptirana za varstvo invalidov, naj bi bil ZIZ tudi v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. V tej zvezi pobudnik opozarja na privilegiranost dolžnikov, ki se lahko oprejo na pravila iz 3. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ, 4. točke drugega odstavka 32. člena ZIZ in 7. točke prvega odstavka 79. člena ZIZ.

7.Pritožnik oziroma pobudnik je naknadno dopolnil ustavno pritožbo in pobudo iz 3. točke obrazložitve tega sklepa. V vlogi obvešča Ustavno sodišče, da je bila javna dražba za prodajo njegove nepremičnine preklicana. Vztraja pri vloženih ustavni pritožbi in pobudi ter predlaga ugotovitev, da so bile z odredbo o prodaji kršene njegove ustavne pravice.

B.

8.Pritožnik z ustavnima pritožbama izpodbija odredbo o prodaji nepremičnine v izvršilnem postopku. Ustavnemu sodišču se v tej zadevi ni treba opredeljevati do vprašanja, ali obstajajo kakšne posebne okoliščine, ki bi utemeljile odstop od ustaljenega stališča, da odredba o prodaji nepremičnine v izvršbi ni posamični akt, s katerim bi bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni je namreč preklicalo izpodbijano odredbo o prodaji. Iz akta Preklic odredbe o prodaji št. In 2/2013 (s pristopljeno zadevo št. I 133/2017) z dne 22. 6. 2022 izhaja, da je bila spletna javna dražba, razpisana z izpodbijano odredbo o prodaji za dne 5. 7. 2022 od 9.30 do 10.00 ure, preklicana. V obrazložitvi je zapisano, da poskuša pritožnik s sorodniki rešiti zadevo in najti rešitev za poplačilo dolga. Navedeno pomeni, da izpodbijani akt v času odločanja Ustavnega sodišča ne velja več. Ker dražba ni bila opravljena, pritožnikova nepremičnina pa ni bila prodana, izpodbijana odredba o prodaji za pritožnika nima več nobenih pravnih posledic oziroma učinkov. Zato ni izkazan njegov pravni interes za odločanje Ustavnega sodišča o ustavnih pritožbah.

9.Ustavno sodišče je na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) ustavni pritožbi zavrglo (1. točka izreka). Zato ni bilo treba posebej odločati o predlogih za zadržanje izvršitve odredbe.

10.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

11.Iz vloženih pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ oziroma njegovih posameznih določb izhaja, da pobudnik zatrjuje obstoj v tem zakonu protiustavne pravne praznine v zvezi z varstvom človekovih pravic dolžnika v specifičnih okoliščinah, ko se v izvršbi prodaja za bivanje invalidov prilagojena nepremičnina, ki je dolžnikov dom. S tega vidika izpodbijani predpis zoper njega ne učinkuje neposredno. V takem primeru je pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti skladno s stališčem Ustavnega sodišča (sklep št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) podan, če pobudnik pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS hkrati vloži tudi ustavno pritožbo zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa. Pobudnik svoj pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti ZIZ utemeljuje z vloženima ustavnima pritožbama zoper odredbo Okrajnega sodišča o prodaji nepremičnine, ki ju je Ustavno sodišče zavrglo (odločitev iz 1. točke izreka). Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudama na pravni položaj pobudnika ne bi mogla vplivati, kar pomeni, da pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega zakona oziroma izpodbijanih zakonskih določb. Zato je Ustavno sodišče tudi njegovi pobudi zavrglo (2. točka izreka).

12.V skladu s prvim odstavkom 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ta določba se po prvem odstavku 49. člena ZUstS smiselno uporablja tudi v postopku z ustavno pritožbo. Za drugačno odločitev glede povrnitve stroškov, ki jih je v zadevah št. U-I-247/22 in št. Up-863/22 priglasil pritožnik oziroma pobudnik, bi morali obstajati posebej utemeljeni razlogi, ti pa niso izkazani. Ustavno sodišče je zato o predlogu pritožnika oziroma pobudnika za povrnitev stroškov postopka pred Ustavnim sodiščem odločilo, kot izhaja iz 3. točke izreka tega sklepa.

C.

13.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena, prvega odstavka 34. člena in prvega odstavka 34. člena v zvezi s prvim odstavkom 49. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodniki dr. Rok Čeferin, dr. Rajko Knez, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnik na enem mestu omenja izterjavo terjatev, "ki so nastale na pogodbeni pravni podlagi", na drugem mestu pa "dolg, ki je nastal z zastavo take nepremičnine ali prevzemanjem nesorazmernih obveznosti".

[2]Ta določa, da predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve ne morejo biti objekti, naprave in druge stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog, ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države.

[3]Ta določa, da predmet izvršbe za poplačilo denarne terjatve ne morejo biti objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebne za opravljanje javne službe.

[4]Ta določa, da predmet izvršbe niso pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa ali si jih je sam nabavil in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

[5]Glej npr. sklepa Ustavnega sodišča št. Up-459/21 z dne 6. 1. 2022 in št. Up-656/22 z dne 24. 5. 2022.