Jedro

ZST-1 ne določa, da je treba izdati nov plačilni nalog v primeru, ko stranka s svojim predlogom za taksno oprostitev ne uspe. Dolžnost izdati nov plačilni nalog sodišču nalaga le za primere, ko sodišče spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženje vloge, in v primeru iz 34a. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek v upravnem sporu, ki ga je pritožnik v tej zadevi začel z vložitvijo tožbe, s katero je zahteval odpravo tam navedene davčne odločbe. V obrazložitvi sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da pritožnik ob vložitvi tožbe ni plačal sodne takse, da mu je zato vročilo plačilni nalog, v katerem ga je pozvalo, naj v roku 15 dni od vročitve plača tam navedeni znesek sodne takse, ter da je nato pritožnik predlagal oprostitev plačila sodne takse. Ta predlog je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom I U 2055/2014 z dne 22. 4. 2015, sklep pa je postal pravnomočen, ko je Vrhovno sodišče s sklepom I Up 116/2015 z dne 18. 6. 2015 zavrnilo pritožnikovo pritožbo zoper ta sklep. Ker pritožnik tudi po tem ni plačal sodne takse, je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 105a. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) štelo, da je pritožnik tožbo umaknil in je postopek na podlagi drugega odstavka 34. člena ZUS-1 ustavilo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje je pritožnik vložil pritožbo, v kateri pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da zaradi odločanja sodišča prve stopnje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse roki za plačilo sodne takse iz plačilnega naloga ne veljajo več, zato tudi sam plačilni nalog ni več veljaven. Ker predpisi ne določajo, da se ti stari roki nadomestijo s kakšnimi novimi roki, bi moralo sodišče prve stopnje izdati nov plačilni nalog.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po presoji pritožbenega sodišča ne drži pritožnikovo stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje v okoliščinah tega primera izdati nov plačilni nalog. Zakon o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) namreč ne določa, da je treba izdati nov plačilni nalog v primeru, ko stranka s svojim predlogom za taksno oprostitev ne uspe. Dolžnost izdati nov plačilni nalog zakon sodišču nalaga le za primere, ko spremeni že naloženo taksno obveznost, to je v primeru iz 34. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi umika ali zavrženja vloge, in v primeru iz 34a. člena ZST-1, ko spremeni takso zaradi utemeljenega ugovora stranke. To slednjo določbo je treba po stališču Vrhovnega sodišča (sklep I Up 292/2014 z dne 26. 2. 2015) sicer uporabiti tudi v primerih, ko je stranka delno oproščena taksne obveznosti, vendar to ne spreminja osnovnega izhodišča zakona, ki ga je mogoče razbrati iz omenjenih določb, da se nov plačilni nalog izda, če se taksna obveznost (znesek) spremeni.

5. Da se novi plačilni nalog ne izda, če stranka s svojim predlogom za taksno oprostitev ne uspe, je mogoče utemeljiti tudi s splošnimi postopkovnimi pravili iz ZUS-1 oziroma ZPP, katerih določbe se smiselno oziroma primerno uporabljajo v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks (tretji odstavek 1. člena ZST-1 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Plačilni nalog je namreč odločitev o taksni obveznosti, predlog za taksno oprostitev pa je smiselno gledano pravno sredstvo, s katerim želi stranka doseči odpravo obveznosti. Vložitev pravnega sredstva pa seveda ne vpliva na veljavnost odločbe, temveč le zadrži njeno izvršitev (prim. prvi odstavek 364. člena ZPP) in če je pravno sredstvo zavrnjeno kot neutemeljeno, se izpodbijana odločba potrdi (prim. 2. točko 365. člena ZPP).

6. Plačilni nalog torej zgolj zaradi vložitve predloga za taksno oprostitev ne izgubi svoje pravne veljavnosti, temveč je zadržana njegova izvršitev. Pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev pa sprosti pravne učinke izpodbijanega plačilnega naloga, tudi tek izpolnitvenega (t. i. paricijskega) roka iz plačilnega naloga.

7. Iz določb ZPP izhaja splošno pravilo, da začnejo roki, ki so vezani na odločbo, teči z vročitvijo takšne odločbe (npr. drugi odstavek 320. člena ZPP določa, da ima nasproti strankam sodba učinek šele od dneva, ko jim je vročena, 333. in 367. člena ZPP določata, da rok za pritožbo oziroma revizijo teče od vročitve prepisa sodbe), v teoriji in sodni praksi pa je zastopano stališče, da začne izpolnitveni rok v primeru, če dolžnik vloži pritožbo, teči prvi dan po vročitvi sklepa, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo o pravnem sredstvu.(1)

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, da zaradi (v izpolnitvenem roku) neplačane sodne takse ustavi postopek s tožbo, pravilna in skladna z določbami ZPP in ZUS-1, ki jih je v izpodbijanem sklepu navedlo.

9. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 76. člena ZUS-1 v zvezi 82. členom ZUS-1. (1) Glej L. Ude v komentarju k 313. členu ZPP, Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 56. Glej tudi sklep VSL III Cp 1361/2000 z dne 26. 10. 2000, sklep VSL II Ip 3147/2013 z dne 6. 11. 2013, sklep VSL III Ip 5642/2013 z dne 10. 3. 2014.