Jedro

Z dnem, ko je zoper družbo z neomejeno odgovornostjo na osnovi verodostojne listine izdani sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka (upnik) pridobila izvršilni naslov; ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca – družbenika te družbe. Pravnomočen sklep o izvršbi, izdan zoper družbo z neomejeno odgovornostjo, upniku omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

: Z izpodbijanim sklepom je razveljavljen zoper V. K. in M. K. K. izdan sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. 0007 Ig 2002/02733 z dne 23.11.2002, in sicer v 1. in 3. točki izreka ter tožba zavržena. Tožeči stranki je naložena obveznost plačila 3.033,80 € pravdnih stroškov tožene stranke.

Zoper sklep sodišča prve stopnje se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh treh, z ZPP predvidenih pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka in zahteva plačilo vseh stroškov, tudi tistih, ki so ji nastali pred sodiščem prve stopnje. Opozarja, da je predlog za izvršbo na osnovi verodostojne listine vložila zoper tri dolžnike in torej že ravnala po 25. čl. ZIZ. Zoper sklep z dne 12.9.2005, s katerim je bil sklep o izvršbi razveljavljen, se ni pritoževala, ker o vsebini ugovora izvršilno sodišče ni pristojno odločati. Sodišču prve stopnje očita neutemeljen zaključek, da bi se morala zoper sklep z dne 12.9.2005 pritožiti. Upoštevajoč ta sklep in 62. čl. ZIZ bi moralo pravdno sodišče o zadevi meritorno razsoditi, ne pa zavreči tožbe. Bi se pa pravdno sodišče moralo opredeliti, kateri ugovori so sploh še dovoljeni in pravočasni. Gre namreč le za nadaljevanje, na podlagi 25. čl. ZIZ začetega postopka, izpodbijani sklep pa se sklicuje prav na to zakonsko določilo. Zatrjuje, da pravna oseba – družba z neomejeno odgovornostjo in njena družbenika niso nujni sosporniki. Opozarja na dolgotrajnost pravdnega postopka. Nasprotuje tudi stroškovnemu delu odločitve. Meni, da bi morali biti pravdni stroški povrnjeni njej – torej tožeči stranki. Opozarja pa tudi na dvakratno odmero stroškov za vlogo tožene stranke z dne 19.9.2008 in odmero stroškov za vlogo z dne 16.12.2008, ki ni bila potrebna. Vložena je bila namreč po prvem naroku, zato tožena stranka ni bila upravičena navajati novih dejstev in dokazov.

Pritožba ni utemeljena.

Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema po sodišču prve stopnje navedene razloge in se nanje sklicuje.

Dne 28.3.2002 je tožeča stranka na osnovi verodostojne listine izvršbo predlagala zoper tri dolžnike: družbo V... d.n.o. in sedanja toženca. Predlogu je bilo ugodeno in sklep o izvršbi izdan dne 23.11.2002. Ker sta toženca (tam dolžnika) zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, je bil sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba in kolikor se nanaša nanju, razveljavljen. Odločeno je bilo, da se o zahtevku zoper V. K. in M. K. K. odloči v pravdnem postopku. Tej odločitvi ni nasprotovala nobena od strank, pa tudi po oceni pritožbenega sodišča je bila odločitev izvršilnega sodišča pravilna. Izvršilno sodišče ugovora, ki nasprotuje plačilu izterjevane terjatve, namreč ni upravičeno vsebinsko presojati, ampak ga zavrne, če ni obrazložen, ker se šteje za neutemeljenega (1. odstavek 61. čl. v zvezi z 2. odstavkom 53. čl. Zakona o izvršbi i zavarovanju - ZIZ) ali zavrže, če je prepozen, nepopoln ali nedovoljen. O pravočasnem, popolnem in obrazloženem ugovoru, ki sta ga vložila toženca, pa vsebinsko ni moglo odločiti (2. odstavek 62. čl. in 1. odstavek 61. čl. v povezavi s 54. čl. ZIZ).

Z dnem, ko je zoper V... d.n.o. na osnovi verodostojne listine izdan sklep o izvršbi postal pravnomočen, je tožeča stranka pridobila izvršilni naslov (17. čl. ZIZ); ne samo zoper to družbo, ampak zaradi neposredno odgovornih družbenikov tudi zoper toženca. Od tedaj dalje tožeča stranka za vztrajanje pri postavljenem zahtevku nima več interesa. Sklep o izvršbi opr. št. 0007 Ig 2002/02733 tožeči stranki omogoča izterjavo terjatve tako od družbe kot od tožencev, družbenikov te družbe (100. čl. Zakona o gospodarskih družbah in 25. čl. ZIZ). Če njena terjatev ne bo poravnana, bo tožeča stranka zoper toženca (družbenika) res prisiljena še enkrat predlagati izvršbo, vendar tokrat na osnovi izvršilnega naslova.

Pritožbena navedba, da prvostopenjsko sodišče na tožečo stranko naslavlja očitek, da se na sklep izvršilnega sodišča z dne 12.9.2005, ni pritožila, je protispisna. Tega prvostopno sodišče ni zapisalo. Pritožbeno zatrjevanje, da toženca in njuna družba z omejeno odgovornostjo niso nujni sosporniki, je nepotrebno, saj v postopku niso tako obravnavani.

Tudi stroškovni del odločitve tožeča stranka neutemeljeno izpodbija, saj v pravdnem postopku ni uspela. Pravdni stroški so nastali, ker je brez pravnega interesa vztrajala pri tožbenem zahtevku. Ona je zato dolžna tožencema povrniti pravdne stroške (1. odstavek 154. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Izvršilni stroški so ji bili priznani s sklepom o izvršbi, ki je glede dolžnika V... d.n.o. pravnomočen in zaradi osebne odgovornosti družbenikov izvršljiv tudi zoper toženca. Tožena stranka je vložila štiri pripravljalne vloge, datirane z datumi: 23.6.2008, 19.9.2008, 5.11.2008 in 16.12.2008 in stroške vseh štirih zaznamovala v vloženem stroškovniku. Sodišče je priznalo odvetniško nagrado za štiri vloge, očitno pomotoma pa je drugo in tretjo vlogo označilo z istim datumom. Odločitev o stroških je torej pravilna in kljub pomoti razumljiva (dopolnjuje jo zapis na stroškovniku v spisu - list. št. 187), ter jo je mogoče preizkusiti. Zadnja vloga, katere potrebnost pritožnica osporava, je bila je ob aktivni tožeči stranki, ki je vložila večje število vlog kot tožena stranka, potrebna. Prvi narok ni ločnica za določanje potrebnosti vlog. Po izvedbi prvega naroka je stranka omejena zgolj pri navajanju dejstev in predlaganju dokazov, ne pa tudi v svojih ostalih procesnih pravicah.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s I. odstavkom 154. čl. ZPP).