Jedro

Ali je elektrošok hladno orožje, je dejansko vprašanje, ki se lahko ugotavlja z vsemi dokaznimi sredstvi, ne le s strokovnim mnenjem. Čeprav zagovornik vlaga zahtevo za sodno varstvo iz razloga po 1. točki 203. člena ZPR, pa s tem, da ni bilo pribavljeno strokovno mnenje, izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, iz tega razloga pa zahteve za sodno varstvo ni mogoče vložiti.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo Republiškega senata za prekrške je bila potrjena odločba Občinskega sodnika za prekrške s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrškov iz 1. točke 1. odstavka 56. člena zakona o orožju in 6. točke 1. odstavka 56. člena istega zakona ter mu je bila za prvi prekršek izrečena denarna kazen, za drugega denarna kazen, nakar mu je bila izrečena enotna denarna kazen, izrečen pa mu je bil tudi varstveni ukrep odvzema orožja. Na podlagi 40. člena zakona o prekrških je bil kaznovanemu izrečen tudi varstveni ukrep odstranitve tujca iz države Republike Slovenije za čas enega leta, ki se šteje od dneva pravnomočnosti odločbe.

Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo Republiškega senata za prekrške. Zahtevo je oprl na določbo 1. točke 203. člena zakona o prekrških in predlagal, naj vrhovno sodišče odločbi o prekršku prve in druge stopnje razveljavi ter zadevo vrne organu prve stopnje v novo odločitev. Zahtevo je obrazložil s tem, da naj bi glede sklepanja, da je šlo pri elektrošoku za napravo, prirejeno za napad, moralo biti podano izvedeniško mnenje, ker senat za prekrške nima strokovnega znanja za zaključek o prirejenosti naprave za napad in za kvalifikacijo o hladnem orožju. Tudi ugovor, da pri šibrovki ne gre za orožje, bi bil lahko ovržen le s strokovnim mnenjem, pri čemer je šibrovka v Avstriji v prosti prodaji in zanjo ne veljajo omejitvene določbe o orožju.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Zagovornik se v zahtevi sicer sklicuje na določbo 1. točke 203. člena zakona o prekrških, vendar v sami obrazložitvi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, tako da bi bila lahko prekršena materialna določba zakona o orožju le kot posledica zmotnega ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V postopku o prekršku glede ocene elektrošoka res ni bilo pribavljeno izvedeniško mnenje, vendar s tem ni bil kršen postopek, saj se lahko z vsemi dokaznimi sredstvi ugotovi, ali gre za kvalifikacijo hladnega orožja. Izpodbijanje takšne ugotovitve predstavlja izpodbijanje dejanskega stanja, isto pa velja tudi glede ocene šibrovke kot orožja, pri čemer seveda predpisi v Avstriji ne morejo vplivati na pravno oceno orožja po našem zakonu.

Vrhovno sodišče RS je torej ugotovilo, da je zahteva vložena izključno iz razlogov uveljavljanja zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar po določbi 203. člena zakona o prekrških ni možno, zato je v skladu z določilom 4. odstavka 204. člena zakona o prekrških zahtevo za sodno varstvo kot neutemeljeno zavrnilo.