Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izvedenec grafolog je pojasnil, da niti v Sloveniji niti v svetu ne obstaja tehnika, s katero bi bilo mogoče ugotoviti čas nastanka spornega teksta oziroma kdo in kdaj je pogodbo spremenil. Zavrnitev dokaza z izvedencem grafologom, ker ta ni primeren za ugotovitev zatrjevanega dejstva, da naj bi tožnik zamenjal prvo stran prodajne pogodbe, je tako utemeljena.
I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 653,31 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je toženec dolžan v roku 15 dni tožniku plačati znesek 32.500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 12. 2019 dalje do plačila. Kar je zahteval tožnik več ali drugače (zakonske zamudne obresti od zneska 32.500 EUR za čas od 24. 12. 2019 do 26. 12. 2019) je zavrnilo. Odločilo je še, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom.
2. Zoper sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje toženec in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo načina dosedanjega sodelovanja med pravdnima strankama, saj bi bilo v tem primeru jasno, da mu je tožnik denar vedno izročil šele po oziroma ob overitvi podpisa. Prav tako sodišče ni upoštevalo dejstva, da je tožnik pripravil prodajno pogodbo. On je tisti, ki je spremenil in zamenjal prvo stran pogodbe. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem grafologom. Za namen dokazovanja resničnosti svojih trditev je pridobil dve strokovni mnenji, ki jih povzema in prilaga pritožbi. Strokovnjaka ne zanikata možnosti ugotovitve sprememb v sporni pogodbi, a navedeta, da je za natančno analizo nujen pregled originalnih pogodb. Sodišče prve stopnje je sicer izvedlo dokaze (z izjemo izvedenca) in zaslišalo obe pravdni stranki ter priče, ki pa so tožnikovi prijatelji, zato najverjetneje niso objektivni, pričevanja pa so povsem prirejena v tožnikovo korist. Pri podpisu pogodbe ni bilo nikogar drugega, le pravdni stranki. Tožnik je pričo A. A. predlagal kasneje, ko so bile že pojasnjene okoliščine v zvezi s pripravo in podpisom pogodbe. Sodišče prve stopnje je upoštevalo SMS korespondenco z dne 26. 12. 2019, pri tem pa ni upoštevalo dejstva, da je tožnik predložil le nekatera sporočila, ostale pa izbrisal. Dejstva so bila vzeta iz konteksta, sodišče prve stopnje pa je lahko le sklepalo, kaj naj bi SMS zapisi pomenili in na podlagi sporočil sklenilo, da je do izročitve denarja dejansko prišlo.
3. Tožnik v odgovoru na pritožbo tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev, skupaj s stroškovno posledico.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V obravnavani zadevi tožnik vtožuje vračilo kupnine v znesku 32.500 EUR, in sicer po razvezi prodajne pogodbe za gozdna zemljišča (drugi odstavek 111. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Toženec se je branil z ugovorom, da zneska kupnine ni prejel. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bila kupnina za gozdna zemljišča plačana, medtem ko lastništvo ni bilo prenešeno, zato je tožbenemu zahtevku, razen v manjšem delu zakonskih zamudnih obresti, ugodilo.
6. Pritožba ne konkretizira očitka o procesni kršitvi iz 14. člena drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana odločitev je pojasnjena s tehtnimi in argumentiranimi razlogi, med katerimi ni nasprotij in je sodbo mogoče v celoti preizkusiti. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi opredelilo do vseh relevantnih trditev in ugovorov pravdnih strank. Strankino nestrinjanje z dokazno oceno, ki jo sprejme sodišče, pa samo po sebi ne predstavlja absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
7. Dokazna ocena, ki jo je podalo sodišče prve stopnje v 8. do 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, je skladna z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. Relevantno dejansko stanje je bilo ugotovljeno na podlagi zaslišanj pravdnih strank in prič, listinskih dokazov in okoliščin primera. Sodišče prve stopnje je v tem okviru ocenilo posamezne dokaze in se pri odločitvi oprlo na tiste, ki so se v sintezi z ostalimi izvedenimi dokazi izkazali za prepričljivejše. Tako kot sodišče prve stopnje tudi pritožbeno sodišče ne vidi razloga, da ne bi verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagal tožnik. Njihovo poznanstvo oziroma prijateljevanje ne pomeni samodejno, da so priče pristranske. Prav tako je sodišče prve stopnje celovito in pravilno ocenilo SMS korespondenco med pravdnima strankama, pri čemer je upoštevalo tako sporočila, ki jih je pridobilo iz tožnikovega, kot toženčevega telefona. Toženčeve trditve so bile potrjene le z njegovo izpovedbo, ki pa je ostala popolnoma osamljena oziroma ovržena. Potrdile je niso niti priče, ki jih je predlagal sam. Sprejete dokazne ocene z navajanjem istih okoliščin, ki jih je navajal na prvi stopnji, in ki jih je sodišče prve stopnje prepričljivo zavrnilo, ne more z ničemer omajati.
8. Pravilno je sodišče prve stopnje zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem grafologom. Tako je odločilo na podlagi poizvedb, ki jih je opravilo pri izvedencu. Slednji je pojasnil, da je v 2. točki prodajne pogodbe z dne 24. 12. 2019 očitno prišlo do spremembe vsebine, vendar pa niti v Sloveniji niti v svetu ne obstaja tehnika, s katero bi bilo mogoče ugotoviti čas nastanka spornega teksta oziroma kdo in kdaj je pogodbo spremenil. Navedeno potrjujeta tudi strokovni mnenji, ki ju je predložil toženec, saj ugotavljata zgolj (na prvi pogled očitno) spremembo 2. točke pogodbe, ne pa osebe, ki je to spremembo naredila. Zavrnitev dokaza z izvedencem grafologom, ker ta ni primeren za ugotovitev zatrjevanega dejstva, da naj bi tožnik zamenjal prvo stran prodajne pogodbe, je tako utemeljena. Tudi sicer ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnik tožencu izročil 32.500 EUR kupnine, ne temelji prvenstveno na sporni prodajni pogodbi. Tožnikove trditve in izpovedbo o izročitvi kupnine in o odstopu od pogodbe potrjujejo predvsem priče, potrdilo o dvigu gotovine s tožnikovega bančnega računa (priloga A4 spisa) in SMS korespondenca med pravdnima strankama. Slednja je natančno in celovito analizirana v 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je z njo izkazano, da je tožnik tožencu izročil kupnino in jo po neuspešnem opominu za izpolnitev obveznosti (preko odvetnika in osebno) tudi terjal nazaj.
9. Ne glede na vprašanje (ne)pristnosti pisne pogodbe, ki jo je v postopku predložil tožnik, ostali izvedeni in pravilno ocenjeni dokazi zanesljivo potrjujejo tožnikove navedbe, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo oziroma dogovor o prodaji gozdnih zemljišč, da je tožnik tožencu izročil 32.500 EUR kupnine in da je bila pogodba razvezana, ker toženec tudi po dodatnem roku za izpolnitev pogodbe ali vrnitev kupnine svojih pogodbenih obveznosti ni izpolnil. 10. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pri odločanju ni zagrešilo očitane niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).
11. Toženec s pritožbo ni uspel, zato je tožniku, ki je na pritožbo pravočasno in argumentirano odgovoril, dolžan povrniti stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvima odstavkoma 155. in 165. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je v skladu s priglašenimi stroški in Odvetniško tarifo (OT) tožniku priznalo 875 točk nagrade za odgovor na pritožbo (tar. št. 21/1 OT), 2 % materialnih stroškov (11. člen OT) ter 22 % DDV, kar skupno znaša 653,31 EUR.