Jedro

Le z zatrjevanjem o vlaganju denarnih sredstev v nakup nepremičnine, ki jo je kupil toženec, ne da bi tožnik dokazal obstoj kateregakoli pogoja za pridobitev lastninske pravice po 20. čl. ZTLR, tožnik ne more pridobiti lastninske pravice na kupljeni nepremičnini, kot tudi ne, če bi dejansko prispeval sredstva k nakupu ob enakem stanju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je P. R. do 1/3 solastnik stanovanja št. 11 v kraju R., ulica C. 6, in da mu je toženec dolžan izdati listino, na podlagi katere se bo do navedenega deleža lahko vknjižil kot lastnik tega stanovanja in solastnik ustreznega funkcionalnega zemljišča, ker bo sicer sodba, izdana v tej zadevi, nadomeščala tako listino, vključno z zahtevo za povrnitev pravdnih stroškov. Tožniku je naložilo, da mora tožencu povrniti 56.915,00 SIT pravdnih stroškov v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

Proti zavrnilni sodbi se je pritožil tožnik. Izpodbija jo iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 353. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). V pritožbi navaja, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in tudi ne pove, na podlagi katerih pravnih predpisov je sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek. Sodišču očita, da ni zavzelo stališča do pismenega dogovora med pravdnima strankama in njunim bratom P-jem, ko sta tožnik in brat P. dovolila tožencu uporabo 2.000 DEM in 630 USD za nakup stanovanja v kraju R. Kopijo tega dogovora pritožnik vlaga k pritožbi. Prav ta listina dokazuje, da je razlogovanje sodišče, da tožnik ni ničesar prispeval k nakupu stanovanja, zmotna. Tožencu očita, da se je za nakup stanovanja odločil na lastno pest, kljub predhodnemu dogovoru. Zato meni, da je bil izigran in mu gre 1/3 stanovanja. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer pa zaznamuje tudi pritožbene stroške.

Pritožba ni utemeljena.

Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni bilo storjenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po 2. odstavku 354. člena ZPP, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zlasti tudi ni bila storjena očitana kršitev po 13. točki citiranega člena.

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec odkupil sporno stanovanje s svojim denarjem, izpodbija pritožnikovo trditev glede na tožbeno podlago, da sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih. Sodišče prve stopnje res ni v razlogih sodbe navedlo, na podlagi katerih pravnih določil je odločalo, vendar pa to ni takšna kršitev, ki bi mogla vplivati na zakonitost sodbe.

Pritožnik se neutemeljeno sklicuje na zmotnost ugotovitve, da k nakupu stanovanja ni nič prispeval. Za takšno ugotovitev je sodišče prve stopnje imelo dovolj podlage v izpovedi priče P. R. in tudi izpovedi toženca, zaslišanega kot stranke. Da pa je takšna ugotovitev pravilna, pa končno izhaja tudi iz izpovedi tožnika samega, ko je povedal, da sploh ni vedel, da je toženec stanovanje kupil in da se je toženec za nakup odločil na lastno pest in na skrivaj. Ker je bila kupnina plačana že 13.9.1993, tudi nov dokaz, ki ga pritožnik uveljavlja v pritožbi, to je fotokopija dogovora med R. P., R. Pe. in J. v kraju Č. februarja 1994, ne more spremeniti takšne ugotovitve, glede na to, da je bila celotna kupnina za stanovanje plačana že pred tem v letu 1993, pa tudi sicer je vprašanje ali so prizadeti listino sploh podpisali. Na samo odločitev takšna listina tudi ne bi mogla vplivati, glede na podlago tožbe, ki ne zatrjuje pravnega posla med pravdnima strankama, na podlagi katerega bi lahko, če bi obstajal, tožnik utemeljeno zahteval svoj solastniški delež. Pritožbene navedbe o tem, da če bi sodišče raziskalo okoliščine, bi lahko ugotovilo, da bi tudi tožnik želel kupiti stanovanje, pravno niso pomembne, sicer pa je tožnik z izjavo prepustil nakup stanovanja tožencu kot upravičencu po pokojni materi. Pritožba tožene stranke je neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijano sodbo, ki je pravilna tudi po materialnopravni plati, potrdilo na podlagi 368. člena ZPP. Pri tem pritožbeno sodišče pripominja, da se lastninska pravica po 20. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) pridobi po samem zakonu, na podlagi pravnega posla in z dedovanjem, lahko pa tudi z odločbo državnega organa na način in pod pogoji, kot to določa zakon. Tožeča stranka ni zatrjevala, da bi pridobila solastninski delež po samem zakonu z odločbo državnega organa. Pritožnik pa tudi ni pridobil lastninske pravice na podlagi dedovanja, ker njegova pokojna mati ni bila lastnica tega stanovanja. Podlaga tožbe pa tudi ni trditev, da je lastninsko pravico na stanovanju pridobil na podlagi pravnega posla oziroma sporazuma. To hoče nekako prikazati v pritožbi s priložitvijo fotokopije dogovora iz februarja 1994, vendar pa s tem spreminja dejansko podlago tožbe in s tem tožbo, kar pa v pritožbenem postopku ni več dopustno. Da bi obstajal sporazum med tožnikom in tožencem ob nakupu, da ga bosta skupaj kupila in da bosta solastnika stanovanja, pa pritožnik tudi ni dokazal. Morebitna denarna sredstva, ki naj bi jih pritožnik izročil tožencu po nakupu, z namenom, da bi s tem pridobil delež na stanovanju, bi lahko pomenila le odkup solastninskega deleža. Opozoriti je, da bi tudi kakršnakoli finančna dotacija tožencu k nakupu stanovanja sama po sebi še ne pomenila izpolnitev pogojev za nastanek stvarnopravne pravice, če med strankama o tem ne bi bilo izrecnega sporazuma, saj bi lahko šlo bodisi za darilo, posojilo ali kaj drugega. Ker torej tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi pridobila lastninsko pravico na podlagi kakršnegakoli naslova, ki ga predpostavlja za pridobitev lastninske pravice ZTLR, je tožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožnik solastnik stanovanja in tudi za izstavitev zemljiškoknjižne listine, pravilno zavrnjen.

Pritožnik bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka, ker v njem ni bil uspešen. Odločitev o tem ima podlago v 166. in 154. členu ZPP, vsebovana pa je že v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.