Jedro

Upnik ima v postopku pooblaščenca, ki upnika zastopa celoten čas teka izvršilnega postopka, od vložitve predloga za izvršbo dalje. Na podlagi navedenega navedbe upnikovega pooblaščenca, da ni vložil odgovora na ugovor, ker upnik ni sposoben sodelovanja v postopku, ter da se poraja dvom o upnikovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka niso relevantne, saj je bilo pooblastilo za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku veljavno dano in morebitna kasnejša izgube poslovne sposobnosti na veljavnost samega pooblastila ni imela vpliva, upnikov pooblaščenec pa pooblastila prav tako ni odpovedal. Pojasniti gre, da se kot plačila ne štejejo samo plačila, ki jih je dolžnik plačal zakoniti zastopnici upnika, kot to smiselno navaja pritožba, ampak tudi plačila nadomestila preživnine, ki so bila upniku izplačana s strani Sklada. Sklad je namreč upniku priznal pravico do nadomestila preživnine, ki jo je upniku tudi redno izplačeval.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka potrdi.

II. Upnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom delno ugodilo ugovoru dolžnika z dne 16. 5. 2022 in sklep o izvršbi z dne 26. 4. 2022 razveljavilo za del glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posameznega preživninskega obroka, to je za zneske preživnine v mesečnem znesku 62,59 EUR za čas od 1. 4. 2007 do 31. 8. 2013, november 2013, od 1. 2. 2014 do 31. 3. 2016 in od 1. 4. 2017 do 31. 10. 2020 ter za del preživnine v mesečnem znesku 61,63 EUR za čas od 1. 7. 2006 do 31. 3. 2007 (prvi odstavek izreka), v preostalem delu pa ugovor dolžnika zavrnilo (drugi odstavek izreka).

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek sodišču prve stopnje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da ugovor dolžnika ni dokazno podprt, zato sodišče ni imelo spisovne podlage za takšno odločitev. Navedbe dolžnika niso potrjene s predloženo listinsko dokumentacijo, saj je dolžnik predložil le dokazila glede plačil preživnin v skupnem znesku 544,00 EUR. Sodišče prav tako ni obrazložilo, katere preživninske obveznosti se štejejo za poravnane oziroma na podlagi česa sodišče zaključuje, da je preživnina za navedene zneske poravnana.

Pooblaščenec navaja, da ni vložil odgovora na ugovor iz razloga nedosegljivosti in duševne motnje upnika, ki je posledica hudega poslabšanja zdravstvenega stanja v prevzgojnem domu. Upnik je ves čas teka izvršilnega postopka na prestajanju vzgojnega ukrepa v Prevzgojnem domu Radeče. Na telefonske klice je nedosegljiv, je pod vplivom pomirjeval, psihotikov, predpisana pa mu je bila najmočnejša terapija, tako da je večino časa odstoten in nepogovorljiv. Zaradi zdravstvenega stanja, ter številnih hospitalizacij in prejemanja pomirjeval ni sposoben sodelovanja v izvršilnem postopku, prav tako pa se poraja vprašanje o njegovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka, ter v času podaje odgovora na ugovor. Kot dokaz predlaga zaslišanje upnika, pribavo medicinske dokumentacije in postavitev izvedenca psihiatrične stroke.

3. Dolžnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je neutemeljena.

5. Upnik ni uspel zgolj v delu predlagane in s sklepom o izvršbi dovoljene prisilne izterjave preživnine, zato je sodišče druge stopnje štelo, da izpodbija le odločitev o ugoditvi ugovoru, to je odločitev v prvem odstavku izreka sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

6. Upnik je po svojem pooblaščencu zoper dolžnika vložil predlog za izvršbo zapadlih in neplačanih preživninskih terjatev in stroškov pravdnega postopka na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru P 821/2003 z dne 12. 5. 2004, ki je postala pravnomočna dne 7. 7. 2004. Sodišče prve stopnje je predlagano izvršbo v celoti dovolilo.

7. Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom (prvi odstavek 53. člena ZIZ), ki mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, nekatere od teh ZIZ primeroma našteva v prvem odstavku 55. člena.

8. Dolžnik je v pravočasnem ugovoru navedel, da v sklepu o izvršbi niso bila upoštevana plačila nadomestila preživnine, ki jih je poravnal Javnemu štipendijskemu, razvojnemu, invalidskemu in preživninskemu skladu (v nadaljevanju Skladu) ter plačila, ki jih je nakazal na račun zakonite zastopnice upnika.1 Preostale zapadle in neplačane preživninske terjatve ter zapadle in neplačane stroške postopka v višini 466,23 EUR je priznal. V dokaz svojih navedb je med drugim priložil potrdila o plačilih na račun zakonite zastopnice, potrdilo o plačanih obveznostih na dan 10. 5. 2022 do Sklada ter potrdilo o izplačilih Sklada, zato ne drži pritožbena navedba upnika, da ugovor dolžnika ni dokazno podprt. 9. Sodišče je ugovor dolžnika skladno s 57. členom ZIZ vročilo v odgovor upniku skupaj z opozorilom iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ, torej z opozorilom, da se bodo ugovorne navedbe dolžnika štele za resnične, če upnik na ugovor v roku ne bo odgovoril ali če v odgovoru ne bo navedel dejstev in predložil dokazov, na katere je opiral predlog za izvršbo. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil poziv na odgovor upnikovemu pooblaščencu vročen dne 2. 7. 2022, v postavljenem osemdnevnem roku pa odgovora na ugovor ni podal. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da upnik na ugovor ni odgovoril in da se zato dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične. Sodišče prve stopnje v času ugovornega postopka namreč ni moglo biti seznanjeno z zdravstvenim stanjem upnika, saj je upnikov pooblaščenec o slabem zdravstvenem stanju upnika sodišče seznanil šele v pritožbi zoper izpodbijani sklep, kjer je med drugim navedel, da se postavlja vprašanje o upnikovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka in podaje odgovora na ugovor.

10. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pravdna stranka, pravdno sposoben in ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). Po 77. členu ZPP je pravdno sposobna stranka, ki je poslovno popolnoma sposobna. Polnoletna oseba, ki ji je delno omejena poslovna sposobnost, pa je pravdno sposobna v mejah svoje poslovne sposobnosti. Stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 78. člena ZPP).

11. Pravdna sposobnost se domneva, vendar le dotlej, dokler se sodišče v postopku ne sooči z okoliščinami, ki vzbujajo dvom o obstoju pravdne sposobnosti stranke. Če stranka med postopkom postane poslovno nesposobna, ima pa pooblaščenca, kateremu je dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja (prvi odstavek 100. člena ZPP), izguba poslovne (pravdne) sposobnosti pa tudi nima za posledico prekinitve postopka.2 Upnik ima v postopku pooblaščenca, ki upnika zastopa celoten čas teka izvršilnega postopka, od vložitve predloga za izvršbo dalje. Na podlagi navedenega navedbe upnikovega pooblaščenca, da ni vložil odgovora na ugovor, ker upnik ni sposoben sodelovanja v postopku, ter da se poraja dvom o upnikovi poslovni sposobnosti v času trajanja ugovornega postopka niso relevantne, saj je bilo pooblastilo za zastopanje v predmetnem izvršilnem postopku veljavno dano in morebitna kasnejša izgube poslovne sposobnosti3 na veljavnost samega pooblastila ni imela vpliva, upnikov pooblaščenec pa pooblastila prav tako ni odpovedal. Upnikov pooblaščenec – odvetnik bi zato lahko kljub opisani situaciji vložil odgovor na ugovor in s tem varoval upnikove pravice in koristi, ker pa tega ni storil, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dolžnikove navedbe v ugovoru štejejo za resnične. Ker torej zaradi morebitne procesne nesposobnosti upnika v času ugovornega postopka, procesno pooblastilo dano odvetniku, ne preneha, pritožbeno sodišče tudi ni sledilo dokaznim predlogom upnikovega pooblaščenca za zaslišanje upnika, pribavo medicinske dokumentacije in postavitev sodnega izvedenca psihiatrične stroke.

12. Nadalje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu določno obrazložilo, na katera konkretna v ugovoru zatrjevana dejstva je oprlo svojo odločitev in zakaj je na podlagi teh dejstev sprejelo odločitev, da ugovoru delno ugodi. Sodišče prve stopnje je v prvem odstavku izreka izpodbijanega sklepa navedlo višino preživnine in obdobja, za katera je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa pojasnilo, za katera obdobja šteje, da dolžnik ni izkazal plačila preživnin.

13. Pojasniti gre, da se kot plačila ne štejejo samo plačila, ki jih je dolžnik plačal zakoniti zastopnici upnika, kot to smiselno navaja pritožba, ampak tudi plačila nadomestila preživnine, ki so bila upniku izplačana s strani Sklada. Sklad je namreč upniku priznal pravico do nadomestila preživnine,4 ki jo je upniku tudi redno izplačeval.5 Ker je na podlagi navedenega terjatev prešla na Sklad, ki je v razmerju do preživninskega zavezanca vstopil v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov,6 preživninski upravičenec nima pravice terjati navedenih že izplačanih preživninskih dajatev od dolžnika. Upnik ima tako pravico terjati razliko med že plačanimi nadomestili preživnin Sklada in zapadlimi in neplačanimi preživninskimi dajatvami določenimi z izvršilnim naslovom.7 Pritožbeno sodišče na koncu še dodaja, da v skladu s prepovedjo reformationis in peius ne sme spremeniti prvostopenjske odločitve v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona (359. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Po pojasnjenem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sklepa potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 S tem je zatrjeval ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, to je prenehanje dela terjatve. 2 Glej VSRS sklep II Ips 69/2012 z dne 8. 1. 2015. 3 V spisu niti ni podatkov, da bi upniku bila poslovna sposobnost formalno odvzeta. 4 Upniku je bilo nadomestilo preživnine priznano z odločbo št. PS-00275/2006/002 v višini 61,63 EUR od 1. 7. 2006 dalje, zneski pa so se redno usklajevali z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin. 5 Navedeno izhaja iz Potrdila o odplačanih obveznostih št. PS-002752006/170 z dne 10. 5. 2022 in potrdil o posameznih izplačilih z dne 10. 5. 2022, ki jih je ugovoru priložil dolžnik. 6 Tretji odstavek 28. člena Zakona o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije. 7 Sodišče prve stopnje je zato za obdobje od 1. 7. 2006 do 31. 3. 2007 sklep o izvršbi pravilno razveljavilo za del preživnine v znesku 61,63 EUR, kar pomeni, da se izvršba za to obdobje nadaljuje za mesečni znesek 0,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 15. dne v mesecu do plačila (razlika med izplačano preživnino Sklada in predlogom upnika).