Jedro

Tudi po podaji izvedenskega mnenja so ostale odločilne razlike med strokovnim stališčem toženca in sodnega izvedenca, zaradi česar bi moralo sodišče predlogu toženca za postavitev novega sodnega izvedenca ugoditi in mu zastaviti vprašanja, na podlagi katerih bi lahko razjasnilo razhajanja oziroma preverilo izpostavljene dvome v pravilnost strokovnih ugotovitev. Z zavrnitvijo dokaznega predloga toženca za postavitev drugega izvedenca, je sodišče toženca prikrajšalo za vsebinsko popolno kontrolo nad izvedbo odločilnega dokaza. Gre za v poseg v pravico toženca do izjave in bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II.Stroški odgovora na pritožbo se pridržijo za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo dokončno odločbo toženca št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 22. 5. 2024 in št. zadeve: ..., št. dosjeja: ... z dne 11. 12. 2023. Tožnici je priznalo pravico do invalidnine za 50 % telesno okvaro zaradi posledic bolezni v znesku 48,27 EUR mesečno od 23. 10. 2023 dalje in v znesku 50,30 EUR mesečno od 1. 3. 2024 dalje, z vsemi nadaljnjimi uskladitvami. Toženec je dolžan tožnici povrniti stroške postopka v znesku 772,27 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, do plačila.

2.Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje, podrejeno pa pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne kot neutemeljen. Svojo odločitev je sodišče oprlo na mnenje sodnega izvedenca specialista ortopeda. Sodni izvedenec je napačno izračunal zmanjšano gibljivost desnega kolka. V pisnem izvedenskem mnenju z dne 7. 1. 2025 in njegovi dopolnitvi z dne 6. 4. 2025 je sodni izvedenec sprva zatrjeval, da gre pri tožnici za 40 % telesno okvaro po poglavju VII. B točka 1c zaradi omejene gibljivosti v desnem kolku v vseh smereh za polovico zaradi bolezni. V pisnem dopolnilnem mnenju z dne 6. 4. 2025 je pojasnil način izmere zmanjšane gibljivosti desnega kolka, ki jih je ocenil na 170 stopinj, gibljivost levega zdravega kolka pa na 350 stopinj. Glede tega je bil sodni izvedenec še zaslišan na glavni obravnavi 16. 6. 2025. Kljub predočenju osnov kliničnega ortopedskega pregleda, ki jih je izdala A. fakulteta Univerze v B. oktobra 2019, da je normalen obseg gibanja fleksije kolka od 130 do 140 stopinj, je izvedenec menil, da je potrebno normalno gibljivost kolka ugotavljati, tako da zdrav kolk primerjamo z okvarjenim, ker so čašice pri zavarovancih različne. Podzakonski akt, po katerem se telesna okvara ocenjuje, je po njegovi oceni dvomljiv, saj predpisuje gibljivost v vseh smereh. Mnenje je celo spremenil, ker je izjavil, da je pri tožnici gibljivost kolčnega sklepa v vse smeri zmanjšana za več kot polovico normalne gibljivosti v vseh smereh (torej ne za polovico, kot je prvotno navajal). Pri tem je vztrajal, čeprav je bil pri tožnici obseg giba abdukcije izmerjen 45 stopinj, normalen obseg giba addukcije pa znaša 20 do 30 stopinj. Drugačna metoda ocenjevanja omejene gibljivosti kolčnega sklepa privede do različne ocene procenta telesne okvare. Sodišče ni upoštevalo pripomb toženca in je sprejelo način izračuna sodnega izvedenca. Odločilo je, da pri tožnici obstaja 50% telesna okvara po poglavju VII. B točka 1c Seznama telesnih okvar zaradi omejene gibljivosti kolčnega sklepa, ki je zmanjšana za več kot polovico normalne gibljivosti v vseh smereh zaradi posledic bolezni od 23. 10. 2023 in ji priznalo pravico do invalidnine za telesno okvaro. Za izračun zmanjšane gibljivosti v desnem kolku je sodni izvedenec napačno sešteval posamezne gibe v desnem kolku in jih nato odvzel od skupnega seštevka vseh gibov v zdravem kolku. Iz izvidov posameznih specialistov in literature izhaja, da se pri opredelitvi omejene gibljivosti kateregakoli sklepa, tudi kolka, navaja izmerjene posamezne smeri gibljivosti sklepa. Metoda ugotavljanja omejene gibljivosti kolka s seštevkom vseh izmerjenih smeri gibov ne more odražati obsega prizadetosti gibljivosti ene ali več smeri kolka. Takšen izračun je možen samo ob enem zdravem kolku, ne pa tudi za primer, če je na obeh kolkih ugotovljena omejena gibljivost. Vedno se ugotavljajo odstopanja posamezne izmerjene gibljivosti kolka od normalne gibljivosti kolka. Takšna metoda je uporabna in pravična za vse različne obravnavane primere prizadetosti kolka, ne glede na to, ali je prizadet en ali oba kolka, ne glede na spol, starost ali poklic, ker se vedno ugotavlja odstopanje od normalnega giba za vsak posamezni gib. Kljub temu, da v Sloveniji ni bila opravljena statistična obdelava gibljivosti kolka, so na splošno sprejete in v uporabi vrednosti normalnih gibov kolka za fleksijo 10 stopinj do 130, retrofleksijo 30 stopinj, zunanjo rotacijo 45 stopinj, notranjo rotacijo 45 stopinj, abdukcijo 30 do 45 stopinj in addukcijo 20 do 30 stopinj. Po sedaj veljavnem Seznamu telesnih okvar, po izvedenski praksi in sodni praksi izhaja, da se gibljivost kolka ocenjuje z meritvami kotnega obsega gibanja v različnih smereh (fleksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija, notranja in zunanja rotacija), ki vključuje oceno posameznih gibov v stopinjah. Glede na to, da je omejena gibljivost kolčnega sklepa pomemben element za določanje odstotka telesne okvare, je potrebno določiti delež zmanjšane gibljivosti v vseh posamičnih smereh. Vsak gib se mora oceniti posamezno in primerjati z normalnim gibom ter nato v skladu z izmerjenimi vrednostmi ugotavljati obstoj telesne okvare. Pri tožnici je izmerjena fleksija desnega kolka 110 stopinj, kar pomeni, da je izmerjena fleksija v desnem zmanjšana za tretjino normalnega giba in ne za polovico normalnega giba. Posledično tožnici ni mogoče priznati pravice do invalidnine za 50 % telesno okvaro, ki je nastala 23. 10. 2023 zaradi posledic bolezni in gre za zmotno uporabo materialnega prava. Glede na to, da so tudi po podaji izvedenskega mnenja ostale odločilne razlike med strokovnim mnenjem toženca in med sodnim izvedencem, ki svojega izračuna ni z ničemer strokovno utemeljil, bi moralo sodišče ugoditi predlogu toženca za postavitev novega izvedenca in mu zastaviti vprašanja, na podlagi katerih bi lahko pojasnil pravilnost strokovnih ugotovitev. Gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj je neizvedba dokaza z novim izvedencem vplivala na pravilnost izpodbijane sodbe in načelo enakega obravnavanja.

3.Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka navedbe toženca in predlaga zavrnitev pritožbe. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku ni prišlo do absolutno bistvenih kršitev določb ZPP, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti. Je pa prišlo zaradi nedopustne zavrnitve dokaznega predloga toženca do bistvene kršitve določb 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

6.Pravna podlaga za razrešitev sporne zadeve predstavlja Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v nadaljevanju ZPIZ-2. Dne 7. 8. 2021 je začel veljati Zakon o spremembah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZPIZ‑2J (Ur. l. RS, št. 121/2021), ki spreminja določbo 403. člena ZPIZ-2, da lahko zavarovanci od pričetka veljavnosti zakona pridobijo pravico do invalidnine za telesno okvaro, ki je posledica bolezni ali poškodbe zunaj dela. Po tretjem odstavku 403. člena ZPIZ-2 lahko zavarovanci do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopenj telesnih okvar na podlagi samoupravnega sporazuma okvar ali novega seznama o vrstah in stopnjah telesnih okvar iz prvega odstavka tega člena, pridobijo tudi pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 145., 147. in 149. člena ZPIZ‑2. S tem v zvezi je upoštevana Odredba o določitvi vrst in stopenj telesnih okvar (Ur. l. RS, št. 163/2021, v nadaljevanju Odredba), ki vrste in stopnje telesnih okvar določa v Seznamu telesnih okvar (Seznam TO). Po poglavju VII B točka 1c Seznama TO je zaradi omejene gibljivosti kolčnega sklepa podana 30 do 50 % telesna okvara. Če je gibljivost kolčnega sklepa zmanjšana za eno tretjino normalne gibljivosti v vseh smereh, gre za 30 % telesno okvaro, če je gibljivost kolčnega sklepa zmanjšana za polovico v vseh smereh, gre za 40 % telesno okvaro, če je gibljivost kolčnega sklepa zmanjšana za več kot polovico normalne gibljivosti v vseh smereh, gre za 50 % telesno okvaro.

7.V pritožbeni obravnavi ostaja sporno, ali gre pri tožnici za zmanjšanje gibljivosti kolčnega sklepa za več kot polovico normalne gibljivosti v vseh smereh, posledično ali je tožnica upravičena do priznanja 50 % telesne okvare.

8.Predmet sodne presoje je dokončna odločba toženca z dne 22. 5. 2024 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 11. 12. 2023, da tožnica nima pravice do invalidnine za 30 % telesno okvaro, nastalo 23. 10. 2023 kot posledica bolezni.

9.Sodišče je za ugotovitev pravno pomembnih dejstev za priznanje telesne okvare pridobilo izvedensko mnenje sodnega izvedenca ortopeda. V pisnem izvedenskem mnenju z dne 7. 1. 2025 in njegovi dopolnitvi z dne 6. 4. 2025 gre pri tožnici za 40 % telesno okvaro po poglavju VII. B točka 1c zaradi omejene gibljivosti v desnem kolku v vseh smereh za polovico zaradi bolezni. V pisnem dopolnilnem mnenju z dne 6. 4. 2025 je izvedenec pojasnil izmere zmanjšane gibljivosti desnega kolka

in skupno gibljivost prizadetega desnega kolka ob seštevanju gibljivosti posameznih gibov ocenil na 180 stopinj. Seštevek gibljivosti zdravega kolka pa ocenil na 350 stopinj. Ob primerjavi zmanjšane gibljivosti desnega kolka v primerjavi z levim zdravim kolkom, je po mnenju izvedenca gibljivost v prizadetem desnem kolku zmanjšana za polovico zdravega kolka (180 stopinj). Ker je toženec vztrajal, da je potrebno zmanjšano gibljivost kolčnega sklepa ugotavljati za vsak gib posebej in nato primerjati za koliko je vsak gib zmanjšan glede na normalen gib v to smer, je sodišče sodnega izvedenca na glavni obravnavi 16. 6. 2025 še zaslišalo.

Sodni izvedenec je kljub predočenim osnovam kliničnega ortopedskega pregleda A. fakultete Univerze v B. iz oktobra 2019 vztrajal, da je potrebno normalno gibljivost kolka ugotavljati ob primerjavi zdravega kolka z okvarjenim in ne ob primerjavi z normalnim obsegom gibanja fleksije kolka od 130 do 140 stopinj,

ker za gibljivost kolka ni statistične obdelave z znano metodo prebivalcev Slovenije. Tudi ob nadaljnjem soočenju izvedenca s spornimi zaključki njegovega mnenja, je vztrajal pri seštevku posameznih gibov, ob tem pa dodatno ugotovil, da gre pri tožnici za zmanjšano gibljivost kolčnega sklepa v vse smeri za več kot polovico

in ne za polovico, kar je predhodno ugotovil v pisnem mnenju in njegovi dopolnitvi.

10.Sodišče je v 13. točki obrazložitve ocenilo sodno izvedensko mnenje, predvsem ustno dopolnitev kot prepričljivo, strokovno utemeljeno in skladno z medicinsko dokumentacijo. Menilo je, da so bile razjasnjene pomanjkljivosti in nasprotja iz pisnega izvedenskega mnenja. Kot ključno je sprejelo pojasnilo izvedenca, da se normalna gibljivost zdravega kolka ugotavlja s primerjavo gibljivosti okvarjenega, ker gibljivost kolka v Sloveniji ni validirana. Slednje ob sočasni nekonkretiziranosti normalne oziroma omejene gibljivosti kolka v vseh smereh in pomensko odprti dikciji določb Seznama TO, daje podlago za takšen izračun. Ker gre za medicinsko vprašanje, je sodišče štelo, da je sodni izvedenec nanj ustrezno odgovoril.

11.Kljub vztrajanju toženca za pridobitev novega izvedenskega mnenja, je sodišče tak dokazni predlog zavrnilo kot nepotreben s pojasnilom, da je relevantno dejansko stanje mogoče ugotoviti dovolj popolno in pravilno na podlagi izvedenih dokazov. Po stališču sodišča ni bila podana procesna situacija po tretjem odstavku 254. člena ZPP, saj so bile z ustnim zaslišanjem odpravljene pomanjkljivosti pisnega izvedenskega mnenja in v celoti odgovorjeno na vprašanja sodišča in toženčeve pripombe.

12.Utemeljen je pritožbeni očitek, da so tudi po podaji izvedenskega mnenja ostale odločilne razlike med strokovnim stališčem toženca in sodnega izvedenca, zaradi česar bi moralo sodišče predlogu toženca za postavitev novega sodnega izvedenca ugoditi in mu zastaviti vprašanja, na podlagi katerih bi lahko razjasnilo razhajanja oziroma preverilo izpostavljene dvome v pravilnost strokovnih ugotovitev. Z zavrnitvijo dokaznega predloga toženca za postavitev drugega izvedenca, je sodišče toženca prikrajšalo za vsebinsko popolno kontrolo nad izvedbo odločilnega dokaza. Gre za v poseg v pravico toženca do izjave in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je hkrati kršitev pravice do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave).

13.Pravno podlago za odločitev o vprašanju, ali je utemeljen predlog za imenovanje novega izvedenca predstavlja 254. člen ZPP. Drugi odstavek tega člena določa, da če se podatki izvedencev v njihovem izvidu bistveno razlikujejo, ali če je izvid enega ali več izvedencev nejasen, nepopoln ali sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, te pomanjkljivosti pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedencev, se dokazovanje ponovi z istim ali drugim izvedencem. Po tretjem odstavku tega člena se zahteva mnenje drugih izvedencev, če so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvoma pa se ne da odpraviti z novim zaslišanjem. VS RS je že večkrat opozorilo na stališče Ustavnega sodišča, da izvedenstvo ni le dokaz, temveč izvor spoznavanja relevantnih dejstev in pomoč sodišču pri izvrševanju njegove funkcije v smislu posredovanja strokovnega znanja in izkušenj za razjasnitev spornih dejanskih vprašanj. Sodišču in strankam mora biti omogočeno, da v smislu načela kontradiktornosti poštenega dokaznega postopka mnenje kritično analizirajo, ga ocenijo, uveljavljajo ugovore, pripombe, očitke, z mnenjem polemizirajo ter se tako izjavijo o dokaznem gradivu in da se do njega opredelijo. V postopku priznanja telesne okvare je mnenje izvedenca tisto, ki odločilno vpliva na presojo sodišča. Zato mora biti dokaz z izvedencem izpeljan na način, ki ne pušča nobenega dvoma glede možnosti prizadetega, da izvedensko mnenje, o katerem dvomi, učinkovito preizkusi tako z vidika popolnosti izvida kot tudi z vidika strokovne utemeljenosti mnenja.

14.Po utrjeni sodni praksi VS RS razlog za imenovanje novega izvedenca ni podan samo v primeru, ko z zaslišanjem izvedenca ni mogoče odpraviti utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, temveč tudi tedaj, ko je izvedenec izvedensko mnenje opravil v celoti in je njegovo mnenje jasno, a se pojavi indic, da v dokazni temi vendar obstaja realno znanstveno tveganje za napako. Gre za izjemne primere, ko je vzpostavljen dvom takšne stopnje, da bi zavrnitev predloga za postavitev drugega izvedenca pomenila procesno napako zaradi metodološke kršitve pri ugotavljanju dejanskega stanja. Kadar uspeha odprave pomanjkljivosti dvoma ne doprinese niti poskus z odpravo dopolnilnega mnenja ali zaslišanja, se zahteva mnenje drugega izvedenca. Bistveno pri tem je, da so omenjene pomanjkljivosti ali dvom neodpravljivi z aktualnim izvedencem.

15.In ravno slednje je po stališču pritožbenega sodišča podano tudi v tem primeru. Sodišče je na naroku za glavno obravnavo 16. 6. 2025 v okviru materialno procesnega vodstva sicer poskusilo odpraviti nejasnosti, vendar je nato preuranjeno sprejelo neargumentirano pojasnilo izvedenca kot prepričljivo in jasno. ESČP je v svoji praksi, izhajajoč iz poštenosti postopka, zavzelo stališče, da strankam v zvezi z izvedenskimi mnenji ne sme biti odvzeta možnost njihovega izpodbijanja, možnost sodelovanja pri zaslišanju izvedencev in možnost vpogleda v dokumente, ki so jih izvedenci upoštevali pri pripravi mnenj, prav tako pa jim mora biti dana možnost nadaljnjega ali alternativnega izvedenskega pregleda dokazov.

16.Po pritožbeni oceni pri toženčevi zahtevi po imenovanju drugega izvedenca ne gre zgolj za njegov subjektivni dvom v pravilnost izvedenskega mnenja, temveč gre za konkretno in strokovno podprte argumente, ki vzbujajo tehtne pomisleke, ali je bil dokazni postopek izpeljan v skladu z zgoraj predstavljenimi postulati in s tem v pravilnost ugotovitev sodnega izvedenca in njegovega izvida. Toženec je glede metode sodnega izvedenca o izračunu zmanjšane gibljivosti v desnem kolku ob seštevanju posameznih gibov, ki jih je nato odvzel od skupnega seštevka vseh gibov v zdravem kolku, ponudil strokovno podprte argumente, da uporabljena metoda izvedenca ne odraža upoštevnega obsega zmanjšane gibljivosti kolka po Seznamu TO. Izračun, kot ga je uporabil sodni izvedenec, tudi po ugotovitvi pritožbenega sodišča omogoča samo ugotavljanje zmanjšane gibljivosti kolka zgolj ob enem zdravem kolku, ne pa tudi za primer, če je na obeh kolkih ugotovljena omejena gibljivost.

17.Kot razumen je štelo očitek toženca, da se upoštevajoč dikcijo zgoraj citirane podlage v Seznamu TO, vedno ugotavlja odstopanje posamezne izmerjene gibljivosti od normalne gibljivosti kolka, saj je takšna metoda lahko uporabna in pravična za vse različne obravnavane primere prizadetosti kolka, ne glede na to, ali je prizadet eden ali oba kolka, ne glede na spol, starost ali poklic, ker se vedno ugotavlja odstopanje od normalnega giba za vsak posamezni gib. Omejena gibljivost kolčnega sklepa je tako pomemben element pri določanju odstotka telesne okvare, zato je ključno, ali se gibljivost kolka ocenjuje z meritvami kotnega obsega gibanja v različnih smereh, ki vključuje oceno posameznih gibov v stopinjah. Zaradi navedenega bi bilo potrebno argumentirano in z visoko stopnjo prepričljivosti odgovoriti na strokovne pripombe toženca v tej smeri, kar pa je v tem izvedovanju tudi po pritožbeni oceni izostalo.

18.Po pritožbeni oceni je toženec uspel s svojimi vsebinskimi trditvami zasejati razumen dvom v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje in tega dvoma ni mogoče odpraviti drugače kot s postavitvijo novega izvedenca medicinske stroke, zato je preuranjen zaključek sodišča, da gre pri tožnici za 50 % telesno okvaro. Nadaljnja zahteva po dodatnem utemeljevanju razlogov za imenovanje novega izvedenca, bi predstavljala v tem sporu za toženca nesorazmerno breme. Ocena sodišča o zavrnitvi predloga toženca za postavitev drugega izvedenca je zmotna, zato je potrebno v skladu s 355. členom ZPP pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.

19.Stroški odgovora na pritožbo se pridržijo za končno odločbo na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Toženec tudi v pritožbeni obravnavi vztraja, da je zaradi nepravilne metode izračuna zmanjšane gibljivosti v desnem kolku prišlo do zmotno uporabe Seznama telesnih okvar VII. poglavje B točka 1c.

2Fleksija je 110 stopinj, notranja rotacija je 10 stopinj, zunanja rotacija je 10 stopinj, abdukcija je 15 stopinj, addukcija je 15 stopinj in retrofleksija je 10 stopinj.

3List. št. 49 in 50.

4Kot je opredeljeno v osnovah kliničnega ortopedskega pregleda.

5Kar predstavlja priznanje 50 % telesne okvare in ne 40 % telesne okvare.

6Upoštevajoč pisno dopolnitev in ustno zaslišanje.

7Odločba Ustavnega sodišča Up-511/17 dne 7. 1. 2021.

8Odločba VS RS II Ips 48/2021 z dne 18. 8. 2021.

9VS RS Sklep II Ips 78/2023 z dne 21. 8. 2024.

10Od česa se odvzame skupni seštevek, če sta oba kolka okvarjena.

11Fleksija, ekstenzija, abdukcija, addukcija, notranja in zunanja rotacija.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (2012) - ZPIZ-2 - člen 143, 144, 145, 147, 149, 403, 403/3 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.