Jedro

Določilo 1. odstavka 32. člena ZZK-1, po katerem mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi, je potrebno razlagati tako, da se kot podatke vpisa upošteva le tiste podatke, ki so dostopni javnosti preko rednega izpiska iz zemljiške knjige ali informatizirane baze podatkov. Podatki, do katerih ima dostop izključno zemljiškoknjižni referent, javnosti pa niso dostopni, ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižne referentke, Dn. št. 4126/2008, z dne 6.2.2009 spremeni tako, da se glasi: „Na podlagi kupoprodajne pogodbe št. 33-713/08 z dne 22.7.2008, sklenjene med prodajalcem F.G. in kupcem R.S., se pri nepremičninah: parc. št. 1607, 1610, 1616, 1619, 1620/2, 1620/3, 1876, vse vpisane pri zemljiškoknjižnem vložku št. 1499 k.o. V. dovoli vknjižba lastninske pravice. na ime R. S., matična št. ....do celote, parc. št. 1489, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 3114 k.o. B., dovoli vknjižba lastninske pravice na ime R.S., matična št. ...... do celote, parc. št. 1669, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku 1516 k.o. V., dovoli vknjižba last. pr. na ime R.S., matična št. ..... do deleža 421/543; parc. št. 1620/1, vpisani v zemljiškoknjižnem vložku št. 1515 k.o. V., dovoli vknjižbo last. pr. na ime R.S., matična št. .... do deleža 37362/37553.“ Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve predloga.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice zoper sklep zemljiškoknjižne referentke, s katerim je zavrnila predlog za vknjižbo lastninske pravice predlagateljice po kupoprodajni pogodbi med prodajalcem F. G. in R. S. z dne 22.7.2008. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica zaradi napačno uporabljenega materialnega prava in nepopolno oziroma napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožnica opozarja, da ima zemljiškoknjižno dovolilo vse podatke, kot izhajajo iz zemljiške knjige. Iz zemljiškoknjižnih vložkov namreč ni razvidno, da bi bil imetnik lastninske pravice – fizična oseba v zemljiški knjigi vpisan z enotno matično številko občana, kot to določata 23. in 24. člen ZZK-1. F. G. je v zemljiški knjigi vpisan zgolj z datumom rojstva. Če je v zemljiški knjigi razviden še kak drug podatek, ima do tega dostop zgolj zemljiškoknjižni referent in ni razviden iz rednega izpiska iz zemljiške knjige. To pa pomeni, da takšen podatek ne more šteti za podatek, vpisan v zemljiški knjigi, in se nanj načelo javnosti ne more nanašati. Pritožba opozarja na sodno prakso Višjega sodišča v Ljubljani, zlasti sklep VSL II Cp 721/2006. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da ugovoru ugodi in predlagani vpis dovoli.

Pritožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče prve stopnje ni dovolilo vknjižbe lastninske pravice predlagateljice na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 22.7.2008, ker je ocenilo, da za vknjižbo niso izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 32. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Ta določa, da mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena s podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Iz predloženih izpiskov iz zemljiške knjige, ki se nahajajo v spisu, in poizvedb v informatizirani glavni knjigi, do katerih ima dostop tudi pritožbeno sodišče, izhaja, da je prodajalec v zemljiški knjigi označen kot F.G., roj. ..., z naslovom ..... S temi podatki pa je prodajalec označen tudi v zemljiškoknjižnem dovolilu. Sodišče prve stopnje v svoji odločbi sicer omenja, da je prodajalec označen tudi z enotno matično številko, vendar pa gre očitno za podatek, ki je dostopen zgolj zemljiškoknjižnemu referentu in ne širši javnosti ter zemljiškoknjižnega izpiska s takšnim podatkom prvostopno sodišče v spis tudi ni vložilo. Ker je načelo javnosti temeljno načelo zemljiškoknjižnega postopka (4. člen ZZK-1), je šteti, da se določilo 1. odstavka 32. člena ZZK-1 lahko nanaša zgolj na tiste podatke, do katerih ima javnost možnost dostopa. V konkretnem primeru pa ti podatki enotne matične številke občana ne zajemajo, zato bi moralo sodišče prve stopnje vpis dovoliti na podlagi predloženega zemljiškoknjižnega dovolila, ki je vsebovalo vse podatke, ki so javnosti dostopni in s katerimi je F.G., torej oseba, ki dovoljuje vpis v zemljiško knjigo, označena.

Ker so poleg pogojev iz 2. točke 1. odstavka 148. člena ZZK-1 izpolnjeni tudi drugi zakonski pogoji za dovolitev vpisa, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice spremenilo tako, da je ugovoru ugodilo in spremenilo sklep o vpisu, ki ga je izdala zemljiškoknjižna referentka tako, da je dovolilo predlagani vpis ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve predloga (4. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).