Jedro

S sklenitvijo pravnega posla - kupne pogodbe med tožečo in prizadeto stranko je bilo pretrgana povezava z upravnim postopkom. Zato morebitne kršitve Zakona o upravnem postopku niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožečih strank zoper odločbo Upravne enote N.G. z dne 12.6.1995. Upravni organ prve stopnje je zavrnil zahtevo tožečih strank za vrnitev parc. št. 770, 771 in 772, vse k.o. N.G.. Tožena stranka v svoji odločbi ugotavlja, da so navedene parcele prešle v družbeno lastnino na podlagi sporazuma z dne 17.10.1980, ki sta ga sklenila dosedanja solastnika S.P. in K.P. kot prodajalca, s kupcem DO K., Zavod splošne komunalne dejavnosti iz N.G.. Sporazum je bil sklenjen v upravni zadevi razlastitve zemljišč in predstavlja poravnavo, ki je nadomestila odločbo o razlastitvi. V konkretnem primeru torej ni šlo za razlastitev z upravno odločbo. Tožena stranka se strinja z oceno prvostopnega organa, da sporazum predstavlja poravnavo po 134. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki ima naravo pogodbe. Poravnava ne predstavlja upravnega akta in se ne da izpodbijati v upravnem postopku ne z rednimi ne z izrednimi pravnimi sredstvi.

Poravnava se nanaša tudi na prenos lastninske pravice za predmetne parcele in ne samo na kupnino. Zato za presojo veljavnosti navedenega sporazuma oziroma pogodbe upravni organi niso pristojni. V konkretnem primeru ne pride v poštev določilo Zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (ZRPPN - Uradni list SRS, št. 5/80, 30/87 in 20/97), da se na zahtevo prejšnjega lastnika odpravi pravnomočna odločba o razlastitvi, če razlastitveni upravičenec v določenem roku ne izvrši del v skladu z razlastitvenim namenom.

Tožeče stranke v svoji tožbi navajajo, da je bil izveden razlastitveni postopek, kar je razvidno iz vabila k naroku na dan 28.2.1980 in iz zapisnika tega naroka. V kolikor je tožena stranka ugotovila, da ni bil podan predlog razlastitvenega upravičenca, bi morala ugotoviti, da je bila tožeča stranka zavedena v dejansko zmoto z zlorabo pooblastil upravnega organa in da je bil ves postopek izpeljan brez predloga, to je v nasprotju s 126. členom ZUP in upravni organ sploh ne bi smel voditi takega postopka. Iz tega sledi, da je bil postopek iz leta 1980 ničen in bi morala tožeča stranka v skladu z načelom zakonitosti ugotoviti ničnost. Kolikor je bil postopek uveden brez zahteve stranke, je tudi dogovor z dne 28.2.1980 po določbah 267. in 268. člena ZUP ničen. Ker so bile tožeče stranke zavedene v dejansko zmoto zaradi nezakonitega ravnanja upravnega organa, je potrebno dogovor, ne glede na ničnost, odpraviti ali razveljaviti v skladu s 5. točko 1. odstavka 263. člena ZUP, v povezavi s 4. odstavkom 264. člena ZUP.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da ni razlogov za ničnost, saj v obravnavanem primeru ni bila izdana odločba, ampak je bil sklenjen sporazum o odstopu spornih parcel. Prav tako ni možno izreči upravni postopek iz leta 1980 za ničen, ker se izreče za nično le odločba, glede postopka pred izdajo odločbe, pa to ni potrebno. Poleg tega pa tožeča stranka šele v tožbi uveljavlja razlog iz 5. točke 1. odstavka 263. člena ZUP.

Prizadeta stranka Komunala N.G. d.d. v odgovoru na tožbo navaja, da je bil že v letu 1979 sprejet sklep o potrebi, da se izvajanje dejavnosti razširi tudi na zemljišča parc. št. 770, 771 in 772 k.o. N.G.. Ta odločitev je bila posredovana Skupščini Občine N.G.. Na osnovi tega je bil na Oddelku za upravnopravne zadeve Skupščine Občine N.G. sestavljan zapisnik z dne 28.2.1980 in sporazum o oddaji in prevzemu navedenih parcel. Na teh parcelah so bila izvedena melioracijska dela. Med tožečimi strankami in Komunalo N.G. do sedaj ni bilo spora in se pri prenosu lastništva kot tudi kasneje pri postavitvi ograje med zemljišči sporazumno in tvorno sodelovalo.

Tožba ni utemeljena.

ZRPPN določa, da namesto razlastitve lahko stranke sklenejo pogodbo. To pogodbo je potrebno predložiti v 15 dneh po sklenitvi javnemu pravobranilcu skupaj s cenilnim zapisnikom. S potrdilom javnega pravobranilca, da mu je bila pogodba vročena, pa se lahko izvede vpis v zemljiški knjigi. V konkretnem primeru je bila, tako kot ugotavlja tožena stranka, sklenjena dne 17.10.1980 pogodba - sporazum med tedanjima solastnikoma S. in K.P. kot prodajalcema in DO K., Zavod splošne komunalne dejavnosti iz N., kot kupcem za predmetne parcele. Tožena stranka zato pravilno ugotavlja, da so bile v skladu z ZR te parcele predmet pravnega posla in niso bile razlaščene z upravno odločbo.

Po teoriji upravnega prava je upravna odločba dejanje, zadržanje oziroma obnašanje, iz katerega se da sklepati na odločitev upravnega organa o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali drugih strank. Upravna odločba je med ostalim avtoritativno dejane, pri katerem nastopa organ nasproti stranki z močnejšo voljo v upravnopravnem razmerju ter ji vsili svojo voljo. Akti poslovanja, s katerimi pa organ vstopa v civilnopravna razmerja s posamezniki zato ne predstavljajo odločb, izdanih v upravnem postopku. Toliko bolj to velja v konkretnem primeru, ko pravni posel ni bil sklenjen med upravnim organom in tožečimi strankami. S sklenitvijo pravnega posla med tožečimi strankami in prizadeto stranko je bila pretrgana povezava z upravnim postopkom, zato morebitne kršitve zakona v upravnem postopku, ki ni bil zaključen z odločbo o razlastitvi, niso pravno relevantne glede veljavnosti pravnega posla. V kolikor tožeče stranke očitajo, da je bil pravni posel izsiljen in nezakonit (grožnja ali prevara) je to mogoče le uveljavljati v pravdnem postopku v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih.

Na podlagi navedenega je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena Zakona o upravnih sporih (ZUS, Uradni list SRFJ, št. 4/77). Določbe ZUS in ZUP je sodišče smiselno uporabilo kot predpise Republike Slovenije na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94) in 1. odstavka 94. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97).