Jedro

Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek.

2. Zoper takšen sklep se je pritožila tožeča stranka iz pritožbenega razloga po 1. točki 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP, ker sodišče med postopkom ni uporabilo določbe 285. člena ZPP, kar vpliva na zakonitost in pravilnost izpodbijanega sklepa. Pritožnica predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, ki naj ponovno otvori glavno obravnavo in na njej skladno z 285. členom ZPP stranki seznani s spremenjenim pravnim naziranjem in jim omoči pravico do izjave v zvezi s tem. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila v odgovor vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Določba 6. točke prvega odstavka 205. člena ZPP določa, da se postopek prekine, če drug zakon tako določa. Določba drugega odstavka 207. člena ZPP določa, da dokler traja prekinitev postopka, ne more sodišče opravljati nobenih pravdnih dejanj. Če pa je prekinitev nastala po koncu glavne obravnave, lahko sodnik ali senat na podlagi te obravnave izda odločbo.

6. Sodišče prve stopnje je zaključilo glavno obravnavo in nato podalo zahtevo za presojo ustavnosti 1. točke 4. člena, prvega odstavka 5. člena v zvezi s prvim odstavkom 34. člena ter prvega in drugega odstavka 5. člena Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI). Določba prvega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) določa, da mora sodišče, ki meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekiniti postopek in z zahtevo začeti postopek za oceno ustavnosti.

7. V konkretnem primeru gre torej za situacijo, ko se je postopek prekinil zaradi tega, ker tako določa drug zakon ter je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Pritožnica ne more uspeti z v pritožbi uveljavljenimi razlogi, da je sodišče kršilo določbe o materialno procesnem vodstvu (285. člen ZPP), ko je na prvem naroku za glavno obravnavo stranke seznanilo s svojimi pravnimi naziranji in navedlo, da po njegovi oceni določbe ZOPNI niso v nasprotju z Ustavo RS, takšno stališče pa je očitno po zaključku glavne obravnave spremenilo, brez da bi s tem svojim novim pravnim naziranjem seznanilo stranke in tako izdani sklep predstavlja presenečenje za stranko. Temu bi na načelni ravni sicer bilo mogoče pritrditi(1), vendar pa to ne more spremeniti pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje glede prekinitve postopka. Ni (pravno) pomembno, v kateri fazi postopka se sodišče odloči za presojo ustavnosti zakona (lahko bi zahtevalo presojo ustavnosti tudi pritožbeno ali revizijsko sodišče). Ko (in če) oceni, da so posamezne določbe ali celo cel zakon neustavni, je dolžno v skladu z določbami ZUstS postopek prekiniti. Pri izdaji sklepa o prekinitvi postopka gre za procesni sklep in ne za končno odločbo, za katero velja, da ne sme pomeniti presenečenja za stranko in da gre v takšnem primeru za kršitev določb pravdnega postopka, ki zahteva njeno razveljavitev. Teorija, na katero se pritožnica sklicuje v svoji pritožbi(2), govori o spodnji in zgornji premisi sodniškega silogizma, torej o področju pravnih vprašanj, ki so pomembna za končno odločitev sodišča. Le-to mora stranke seznaniti s svojim naziranjem, katera pravna norma je tista, ki jo bo uporabilo, saj le-ta tudi določa, katera dejstva so pravno pomembna in bi v primeru, da sodišče strank s tem ne bi seznanilo, lahko katera od strank ne navedla kakšnega odločilnega dejstva, saj bi napačno menila, da ni pomembno. V konkretnem primeru pa gre za sklep procesnega vodstva, ki pomeni zastoj v postopku, do katerega pride zaradi določenih začasnih okoliščin, ki objektivno preprečujejo normalen potek oz. razvoj postopka in ne za končno odločitev sodišča. 8. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso utemeljeni, prav tako pa niso podane kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s. prvim odstavkom 366. člena in 353. člena ZPP).

Op. št. (1): … glede na to, da so trditve tožnice glede spremembe naziranja sodišča prve stopnje glede ustavnosti ZOPNI resnične.

Op. št. (2): N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, stran 590.