Jedro

Predlagateljica je podala tehtne in opravičljive razloge, ki kažejo na to, da se v življenje nasprotnega udeleženca ne more in ne želi vpletati. Ni ji mogoče očitati, da bi morala nositi večje poizvedovalno breme glede dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca. Po oceni pritožbenega sodišča pa bi tudi sodišče prve stopnje z uradnimi poizvedbami težko storilo kaj več, da bi nasprotnemu udeležencu zagotovilo možnost seznanitve s postopkom.

Stiki med otrokom in očetom so res določeni restriktivno, vendar pa je sodišče prve stopnje podalo tehtne razloge, ki to odločitev utemeljujejo. Upoštevalo je vse relevantne okoliščine, predvsem pa največjo korist otroka. Tudi preživnina je določena zgolj v znesku 100,00 evrov mesečno. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo osebne in druge razloge na strani nasprotnega udeleženca (na primer pomanjkljivo izobrazbo, določene psihične težave) ter pravilno zaključilo, da je dolžan vsaj minimalno prispevati k preživljanju svojega otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v drugem odstavku III. točke izreka spremeni tako, da se znesek 2.100,00 EUR nadomesti z zneskom 900,00 EUR; sicer pa se pritožba zavrne in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaupalo mladoletno A. A. v varstvo in vzgojo predlagateljici - materi (I. točka izreka). Odločilo je, da se stiki med otrokom in nasprotnim udeležencem - očetom izvajajo po telefonu ter s pomočjo drugih sodobnih sredstev komunikacije na daljavo, v živo pa le z dovoljenjem matere, po predhodnem dogovoru staršev (II. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan prispevati za preživljanje A. A. mesečni znesek 100,00 EUR, od 1. 1. 2023 dalje. Od vložitve predloga zapadle preživnine v skupnem znesku 2.100,00 EUR je dolžan plačati v roku 15 dni; v bodoče zapadle mesečne zneske preživnine pa do vsakega 10. v mesecu, za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Zahtevek za plačilo višje preživnine je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je, da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita vsak svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper celotno odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec po začasnem zastopniku. Navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker nasprotnemu udeležencu ni bil vročen predlog in mu ni bila dana možnost, da bi se udeležil predmetnega sodnega postopka ter obravnavanja pred sodiščem. V predlogu je predlagateljica navedla naslov nasprotnega udeleženca v Nemčiji, za katerega se je izkazalo, da na njem ne prebiva. Predlagateljica ni izkazala, da bi na tem naslovu kdaj prebival. Predlog se je vrnil z oznako, da je naslovnik na naslovu neznan, zato mu je prvostopenjsko sodišče postavilo začasnega zastopnika. Predlagateljico bi moralo pozvati, da svojo vlogo dopolni z navedbo pravilnega prebivališča nasprotnega udeleženca. V primeru, če tega ne bi sporočila, pa njen predlog zavreči. Začasni zastopnik je bil že v odgovoru na predlog mnenja, da bi predlagateljica do naslova prebivališča nasprotnega udeleženca zagotovo lahko prišla. Nasprotni udeleženec nekajkrat letno po telefonu pokliče svojo hčerko. Gre za postopek, v katerem se odloča tako o pravicah in koristih otroka, kot o pravicah in dolžnostih staršev, zato je potrebno zagotoviti, da oba starša v njem aktivno sodelujeta. Sodišče prve stopnje torej predlagateljico ni pozvalo, da sporoči pravi naslov nasprotnega udeleženca, in to tudi po tem, ko je slednja na obravnavi septembra 2023 priznala, da je v tem letu z njim osebno govorila po telefonu in imela kontakt po elektronski pošti. Priznala je, da ga o predmetnem postopku ni obvestila. Že iz tega razloga je treba odločitev razveljaviti. Drugače pa pritožnik meni, da stiki po telefonu zagotovo niso v skladu z otrokovo koristjo. Sodišče prve stopnje je nekritično sledilo temu, kar je zatrjevala predlagateljica. Nasprotnega udeleženca je prikazala v skrajno negativni luči, brez navedbe konkretnih dejstev in predložitve dokazov. Zmotno in nepopolno je ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo. Navedeno velja tudi za določitev višine preživnine. Povsem mogoče je, da nasprotni udeleženec ne bo mogel plačevati preživnine v odmerjenem znesku. Pri plačilu zapadlih preživninskih obrokov pa gre očitno za računsko pomoto. Znesek bi moral znašati 900,00 EUR, ne pa 2.100,00 EUR.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Iz spisovnih listin izhaja, da je predlagateljica v predlogu navedla naslednji naslov nasprotnega udeleženca: [...] 20, Leipzig, Zvezna republika Nemčija. Na ta naslov mu je sodišče prve stopnje vročalo drugopis predloga in poziv za odgovor, in sicer preko zaprošenega organa za vročanje (sodišča v Leipzigu). To pisanje je bilo nasprotnemu udeležencu vročeno, vendar ne na navedenem naslovu, temveč na registriranem naslovu [...] 23, Leipzig. Kot izhaja iz potrdila o vročitvi, je bila ta vročitev opravljena "v skladu s pravom zaprošene države članice", z uporabo poštnih storitev in "brez potrdila o prejemu". Pritožbena trditev, da predlog nasprotnemu udeležencu ni bil vročen, torej ne drži. Vendar pa sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca ob tej prvi vročitvi ni pozvalo, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Zatem mu je poskušalo vročiti še vabilo na narok in mnenje Centra za socialno delo (v nadaljevanju CSD), prav tako preko zaprošenega organa za vročanje v tujini. Ta vročitev pa ni bila uspešna. Zaprošeni organ je sporočil, da nasprotnega udeleženca niso našli ne na naslovu [...] 20, ne na naslovu [...] 23, Leipzig. Preselil se je neznano kam. S sklepom z dne 23. 5. 2023 je zato sodišče prve stopnje pozvalo predlagateljico, da v roku 30 dni popravi predlog tako, da navede pravilen naslov nasprotnega udeleženca oziroma v istem roku predlaga postavitev začasnega zastopnika. Predlagateljica je v vlogi z dne 23. 6. 2023 odgovorila, da s podatki o novem dejanskem naslovu nasprotnega udeleženca ne razpolaga in predlagala postavitev začasnega zastopnika. Prvostopenjsko sodišče je zato s sklepom z dne 30. 6. 2023 postavilo nasprotnemu udeležencu začasnega zastopnika, odvetnika B. B. Ravnalo je v smislu 82. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbeno zavzemanje, da bi moralo predlog zavreči, ni pravilno.

5. Po oceni pritožbenega sodišča so neuspešne pritožbene navedbe, da bi predlagateljica lahko prišla do pravega naslova nasprotnega udeleženca, če bi to želela. Predlagateljica je tako v vlogah, še dodatno pa v svoji izpovedbi na naroku pojasnila, da je bila žrtev nasilja, ki ga je nad njo izvajal nasprotni udeleženec. Z njim ne želi imeti stikov in se ga boji. Pred njim hoče imeti mir. Prav tako je dejala, da so normalni pogovori z njim praktično nemogoči. Ima določene psihične težave, v trenutku jeze se težko obvlada, uživa psihoaktivne snovi, je brez redne zaposlitve in urejenega življenja. Povedala je, da je sodišču posredovala edini naslov, s katerim je razpolagala. Podala je torej tehtne in opravičljive razloge, ki kažejo na to, da se v življenje nasprotnega udeleženca ne more in ne želi vpletati. V teh okoliščinah zato predlagateljici ni mogoče očitati, da bi morala nositi večje poizvedovalno breme glede dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca. Drugačno pritožbeno naziranje ni utemeljeno. Po oceni pritožbenega sodišča bi tudi sodišče prve stopnje z uradnimi poizvedbami (preko ministrstva ali mednarodne pravne pomoči, kot navaja pritožnik) težko storilo kaj več, da bi nasprotnemu udeležencu zagotovilo možnost seznanitve s postopkom. Kot je bilo že omenjeno, je zaprošeni organ v Nemčiji ugotovil, da je nasprotni udeleženec na naslovu registriranega bivališča neznan in da se je preselil neznano kam. Upravnih predpisov, povezanih s prijavo (registracijo) bivališča, očitno ne spoštuje. Pritožbene navedbe, ki merijo na to, da v tej zadevi niso bili izvedeni potrebni ukrepi za ugotovitev dejanskega prebivališča nasprotnega udeleženca, torej niso utemeljene. Zatrjevana procesna kršitev, povezana z (ne)možnostjo njegove osebne udeležbe pred sodiščem prve stopnje, ni podana.

6. Glede na razpoložljivo procesno gradivo je vsebinska odločitev sodišča prve stopnje ustrezna in smotrna. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, mati sama skrbi za otroka. Skupaj živita že sedem let. Da je njena starševska skrb ustrezna, je potrdil tudi CSD. Stiki med otrokom in očetom so res določeni restriktivno. V tem delu ima pritožba prav, vendar pa je sodišče prve stopnje podalo tehtne razloge, ki to odločitev utemeljujejo. Upoštevalo je vse relevantne okoliščine, predvsem pa največjo korist otroka. Tem razlogom pritožbeno sodišče pritrjuje. Resnega dvoma zoper to odločitev pritožba ne vzbudi. Tudi preživnina je določena zgolj v znesku 100,00 evrov mesečno. Sodišče prve stopnje je pri tem upoštevalo osebne in druge razloge na strani nasprotnega udeleženca (na primer pomanjkljivo izobrazbo, določene psihične težave) ter pravilno zaključilo, da je dolžan vsaj minimalno prispevati k preživljanju svojega otroka. Da bi bil ta znesek preživnine previsok, oziroma da nasprotni udeleženec niti tega zneska ne bi zmogel plačevati, pritožba ne prepriča. Z očitkom nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ne uspe.

7. V tej zadevi je bil predlog vložen konec decembra 2022. Predlagateljica je zahtevala plačilo preživnine od vložitve predloga dalje. Temu je sodišče prve stopnje sledilo in preživnino določilo od 1. 1. 2023 dalje. Ta datum za pritožbo ni sporen. Hkrati je nasprotnemu udeležencu naložilo, da poravna še znesek preživnin, ki so zapadle od vložitve predloga do izdaje izpodbijanega sklepa (do konca septembra 2023), v skupni višini 2.100,00 evrov. Pritožba pravilno navaja, da je v tem obdobju zapadlo zgolj 9 obrokov preživnine, ne pa 21 obrokov, kot izhaja iz odločitve sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v drugem odstavku III. točke izreka izpodbijanega sklepa znesek 2.100,00 evrov nadomestilo z zneskom 900,00 evrov. V preostalem pa je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).