Jedro

Zavezanec za izdajo računa ter izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov v smislu določb ZDavP-2 je tožnik, četudi je do kršitve prišlo v posledici opustitev dolžnega ravnanja pri njem zaposlene delavke.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava RS (v nadaljevanju davčni organ) v zadevi davčnega nadzora potrjevanja računov za davčne namene pri gotovinskem poslovanju na dan 5. 5. in 6. 5. 2021 ugotovila, da tožnik za opravljeno storitev dobave oz. prodaje blaga in prejeto plačilo z gotovino, ni izdal računa v predpisanem roku in za namene pošiljanja podatkov o računu ni povezal oznake fizične osebe, ki z elektronsko napravo izda račun, z davčno številko te osebe in ni poslal davčne številke te osebe davčnemu organu, s čimer je kršil peti odstavek odstavek 7. člena in drugi odstavek 5. člena Zakona o davčnem potrjevanju računov (v nadaljevanju ZDavPR). Tožniku davčni organ tožniku ni priznal stroškov postopka. Davčnemu organu posebni stroški niso nastali.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je davčni organ pri tožniku opravil davčni nadzor gotovinskega poslovanja in izdal zapisnik, na katerega je tožnik podal pripombe, ki jih je davčni organ navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe.

3.Pritožbeni organ se z odločitvijo davčnega organa strinja, za kar pojasni razloge.

4.Tožnik v tožbi izpodbijan navedeno odločitev. Uvodoma povzema razloge izpodbijane določitve, s katerimi se ne strinja, kajti po stališču tožbe je bistveno, da se je z izpodbijano odločitvijo odločalo o tem, da je bil tožnik tisti, kateremu se očitajo kršitve ZDavPR, čeprav jih on dejansko ni storil. Po stališču tožbe zgolj zato, ker je njegova delavka nehote ravnala napak, ni mogoče izdati izpodbijane odločbe tožniku, saj je šlo za ravnanje izven njegove sfere.

5.Izpostavlja, da je delavka A. A. vedela, da je potrebno za vsako postreženo pijačo za zapitek izdati račun in ga izročiti stranki. Zakaj tega ni storila takoj, ko je prinesla kavo z mlekom, tožniku ni znala pojasniti, pri čemer je denar v blagajni ustrezal in je tožnik preveril in je bil takrat izdan račun. Navaja določbe pogodbe o zaposlitvi delavke za nedoločen čas, med drugim glede njene odgovornosti glede kršitve delovnih obveznosti. Opozarja, da je davčni organ zaslišal delavko in da tožniku ni dal možnosti, da bi delavko sam kaj vprašal v okviru dokaznega postopka, pri čemer se ne strinja s stališčem toženke, da njeno zaslišanje ni potrebno. Očita kršitev pravice do sodelovanja v postopku pri izvajanju dokazov. V času davčnega nadzora ni bil v lokalu, ker je moral na hitro k gozdarskemu inšpektorju, zato je očitno prišlo do situacije, ko je tožnik ostal zaveden v računalniku kot oseba, ki je izdala račun, kar bi delavka morala preveriti. Tožnik ji je povedal, da bo na hitro skočil k inšpektorju. Zato bi morala najprej odjaviti tožnika in potem prijaviti sebe, s čimer je bila seznanjena. Delavki je tožnik izrekel ustni opomin, ker je bila to njena prva kršitev. Delavka je povedala, da se zaveda svojega napačnega ravnanja, da pa je mislila, da ne bo narobe, če račun izda kasneje. Tožnik je zoper odločbo o prekršku podal zahtevo za sodno varstvo. Tudi se ne strinja, da gre v predmetni zadevi le za ugotovitveno odločbo, s katero se ne odloča o morebitnih posledicah ugotovljenega dejanskega stanja, kajti to dejstvo je podlaga za prekrškovni postopek, zaradi česar se je tožniku zaradi teh ugotovitev izrekla globa. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo in odločbo toženke odpravi in toženki naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločitve.

7.Tožba ni utemeljena.

8.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pravilni in skladni z zakonom so tudi njeni razlogi in tudi razlogi pritožbenega organa. Zato se sodišče v izogib ponavljanju na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje v celoti sklicuje, glede tožbenih ugovorov pa še dodaja:

9.Med strankama je sporno, ali je davčni organ pravilno in zakonito ugotovil, da je tožnik ravnal v nasprotju s petim odstavkom 7. člena ZDavPR, ki določa, da mora zavezanec za opravljeno dobavo blaga ali storitev izdati račun najpozneje, ko je dobava opravljena in prejeto plačilo z gotovino, in drugim odstavka 5. člena ZDavPR, ki določa, da mora zavezanec povezati oznako fizične osebe, ki izda račun z uporabo elektronske naprave iz 2. točke prvega odstavka tega člena, z davčno številko te osebe. Davčna številka osebe, ki je izdala račun, se pošlje davčnemu organu kot podatek o računu iz 6. točke drugega odstavka 6. člena tega zakona v postopku potrditve računa.1

10.V zadevi dejansko stanje v bistvenem ni sporno. Iz ugotovitev davčnega organa izhaja, da delavka tožnika uradnima osebama (in tudi drugim gostom) za zapitek kave z mlekom in prejeto plačilo v gotovini 5. 5. 2021 ob 9 uri ni izdala računa in da je istega dne po identifikaciji inšpektorjev in po začetku davčnega nadzora ob 19,17 uri izdala račun št. ROCK-1-1632 v znesku 2,20 EUR z napisom Natakar 2, to je B. B., ki v času izdaje računa sploh ni bil v lokalu. Iz ugotovitev davčnega organa izhaja, da tudi preko aplikacije Nadzor blagajn račun ni bil izdan in da je delo opravljala A. A., redno zaposlena pri tožniku, ki je v postopku nadzora povedala, da dejansko računa ni izdala. Dejanskim ugotovitvam tožnik v postopku in tudi v tožbi ne nasprotuje, pri čemer v postopku v tožbi med drugim pojasnjuje razloge za svojo odsotnost (obisk pri gozdarskega inšpektorja), kar pa na odločitev ne vpliva.

11.Materialno pravo, ki se nanj sklicuje davčni organ, je pravilno uporabljeno. Zavezanec za izdajo računa ter izvajanje postopka davčnega potrjevanja računov v smislu določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) je tožnik, četudi je do kršitve prišlo v posledici opustitev dolžnega ravnanja pri njem zaposlene delavke, čemur tožnik neutemeljeno nasprotuje. Na drugačno odločitev ne vplivajo razlogi tožbe, da tožnik je delavko opozoril na njene dolžnosti, kot izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi in da je delavki med drugim npr. povedal, da bo na hitro skočil k inšpektorju v Brežice oz. da je bila delavka seznanjena, da bi morala najprej odjaviti tožnika in potem prijaviti sebe. Relevantne okoliščine dejanskega stanja, kot izhaja iz ugotovitev davčnega organa, ki v zadevi ni sporno, tudi po presoji sodišča narekujejo uporabo petega odstavka 7. člena in drugega odstavka 5. člena ZDavPR, ki se nanju sklicujeta davčni organ in toženka.

12.Razlogi tožbe, ki se nanašajo na prekrškovni postopek in tam izrečeno globo, pa niso predmet tega postopka, saj gre za dva ločena postopka, četudi temeljita na istem historičnem dogodku, zato se sodišče ne opredeljuje do očitka tonika, da je tožniku zaradi "ugotovitev" v predmetnem postopku izrečena globa.

13.Davčni organ je v davčnem nadzoru v skladu s tretjim odstavkom 130.člena ZDavP-2 izdal zapisnik, ki je bil tožniku vročen in je tožnik imel možnost vložiti nanj pripombe, kar je tudi izkoristil, zato po presoji sodišča pravica do sodelovanja v postopku ni kršena. Davčni organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe odgovoril na pripombe tožnika in jih obrazloženo zavrnil. Tožnik je v pripombah predlagal dodatno zaslišanje gozdarskega inšpektorja in delavke, kar je davčni organ po presoji sodišča tudi argumentirano in ustavno skladno zavrnil, saj relevantna dejstva, ki pomembno vplivajo na odločitev, t.j. da tožnik ni izdal računa in da so napačno poslani podatki o računu z navedbo oznake Natakar 2 in z navedbo davčne številke ..., namesto pravilno davčno številko A. A. ... kot davčno številko fizične osebe - operaterja, ki je izdala račun, niso sporna. Zato je davčni organ imel ustavno skladen in upravičen razlog za zavrnitev predlaganih dokazov, saj tudi po presoji sodišča okoliščina, kje se je nahajal tožnik v času nadzora, ni pomembna, prav tako pa tožnik tudi v tožbi ne pojasni, katera relevantna dejstva glede dejanskega stanja glede izjave delavke v postopku niso razčiščena, zato je po presoji sodišča davčni imel podlago za zavrnitev predlaganih dokazov kot brezpredmetnih oz. nepotrebnih.

14.Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi pooblastila iz prvega odstavka 59. člena ZUS-1, saj relevantne okoliščine, ki so podlaga za izdajo izpodbijanega akta, v zadevi niso sporne (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik v tožbi tudi sam priznava, da je delavka ravnala napačno, za kar ji izrekel ustni opomin.

15.Po povedanem je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

11

16.Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, da sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

1Postopek potrjevanja računov je sestavljen iz pošiljanja podatkov o računu davčnemu organu, obdelave podatkov o računu in dodelitve enkratne identifikacijske oznake računa v informacijskem sistemu davčnega organa in pošiljanja enkratne identifikacijske oznake računa zavezancu (prvi odstavek 6. člena ZDavPR).

-------------------------------

Zveza

Zakon o davčnem potrjevanju računov (2015) - ZDavPR - člen 5, 5/2, 7, 7/5

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.