Jedro

Če podatki o dohodku zavezanca za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo DURS, mora tožena stranka podatke o dejanskem premoženjskem stanju zavezanca pridobiti od DURS po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS. Ker tega ni storila, temveč je zgolj pavšalno navajala, da podatki iz odločbe davčnega organa iz preteklega leta niso bili na voljo v njenem Informacijskem sistemu (ni pa predložila nobenega dokaza, da podatki o dejanskem premoženjskem stanju tožničinega partnerja za sporno leto niso bili na voljo niti v informacijskem sistemu DURS), ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka (pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca), upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta. Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS) je po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožnica sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi št. ... in št. ... z dne 29. 1. 2013 ter Centra za socialno delo A. št. ... in št. ... (pravilno št. ...) z dne 22. 5. 2012 ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno upravno odločanje (I. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da v roku 8 dni tožnici povrne stroške postopka v znesku 704,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila, na transakcijski račun tožničine pooblaščene odvetniške družbe (II. tč. izreka).

Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je tako v postopku na prvi stopnji kot na drugi stopnji upoštevala podatke iz Informacijskega sistema centrov za socialno delo, ki so pridobljeni neposredno od davčnega organa. Izpostavlja, da se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev skladno z ZUPJS primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločbe o odmeri dohodnine za predpreteklo leto. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se uporabijo podatki, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centrov za socialno delo. Tožena stranka je dohodke in premoženje preverila v Informacijskem sistemu centra za socialno delo, saj je tam imela podatek iz odločbe davčnega organa iz predpreteklega leta. Glede na navedeno ni pravilno razlogovanje sodišča, da so bili podatki glede dohodkov tožničinega moža znani in da bi jih tožena stranka morala upoštevati zgolj zato, ker je tožnica predložila izpis letnega poročila za leto 2010. Sodišče je nepravilno odločilo tudi o višini sodnih stroškov.

Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno. Poudarja, da tožena stranka najprej navaja, da je postopala po ZUPJS, nato pa, da je dohodke in premoženje preverila v Informacijskem sistemu CSD, kar pa je nepravilno, saj bi morala tožena stranka podatke pridobiti pri DURS. Podatki o prihodkih tožničinega moža so bili za leto 2010 oddani konec meseca marca 2011 in so bili nato dne 3. 5. 2011, torej več kot leto dni pred izdajo izpodbijanih odločb, že objavljeni v AJPES-u, kot javno dostopni evidenci. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Bistvenih kršitev določb pravdnega postopka na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ni storilo.

Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjski odločbi tožene stranke z dne 29. 1. 2013 v zvezi z odločbama z dne 22. 5. 2012, ki se nanašata na priznanje otroškega dodatka in znižano plačilo vrtca. V predmetnem sporu je med strankama sporno, ali so bili pravilno upoštevani podatki o dohodkih partnerja tožnice iz leta 2009, namesto iz leta 2010, ki je bilo preteklo leto glede na vložitev vloge za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tožena stranka je v sodnem postopku vztrajala, da podatki iz odločbe o odmeri dohodnine iz preteklega leta, to je leta 2010, niso bili na voljo, zato je uporabila podatke iz odločbe davčnega organa iz predpreteklega leta, ki jih je imela na voljo v svojem Informacijskem sistemu. Pravno podlago za odločitev predstavlja Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS, Ur. l. RS, št. 62/10 s spremembami).

Za odločitev v tem sporu je bistveno, ali so bili v letu, ko je prvostopenjski organ odločal o znižanem plačilu vrtca ter o višini otroškega dodatka, na razpolago podatki o dohodkih tožničinega partnerja, prejetih v preteklem letu, kajti kot je to določeno v drugem odstavku 15. člena ZUPJS, se pri ugotavljanju dohodka upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine, podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti, podatki, ki jih davčnemu organu posredujejo osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju upravičenosti do pravic iz javnih sredstev se primarno uporabljajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto. Če ti podatki med odločanjem še niso na voljo, se upoštevajo podatki iz odločb o odmeri dohodnine in podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za predpreteklo leto, preračunani na raven preteklega koledarskega leta tako, da se povečajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar - december preteklega leta v primerjavi z istim obdobjem predpreteklega leta. Kadar tudi ti podatki niso na voljo, se nadalje uporabijo podatki, kot jih določa citirana določba, ki so jih davčnemu organu posredovale osebe, zavezane za dajanje podatkov in podatki, potrebni za izračun akontacije dohodnine za preteklo leto ali za predpreteklo leto, če podatki za preteklo leto niso na voljo. Pri ugotavljanju dohodka se lahko upoštevajo tudi podatki iz uradnih evidenc centra za socialno delo in drugih upravljavcev zbirk podatkov, ki vodijo uradne evidence o izplačanih dohodkih oziroma pravicah iz javnih sredstev in druga dokazila skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. V tretjem odstavku istega člena pa je nadalje določeno, da če oseba v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge ni imela dohodkov, ima pa jih v tekočem koledarskem letu, se pri določitvi mesečnega dohodka upoštevajo njeni tekoči dohodki, preračunani na raven preteklega leta, tako da se zmanjšajo za rast neto povprečne plače na zaposlenega, znano v januarju tekočega leta, v primerjavi z januarjem prejšnjega leta. Tekoči dohodki se ugotavljajo na podlagi podatkov iz obračunov davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka. Če podatki za obračun od davčnega odtegljaja ali drugih dokazil izplačevalcev dohodka niso na voljo, se upoštevajo podatki iz dokazil, ki jih predloži oseba.

Iz dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje izhaja, da je tožničin partner v preteklem koledarskem letu pred vložitvijo vloge (2010) posloval z izgubo. Navedeno izhaja iz izpisa letnega poročila za leto 2010, ki ga je predložila tožnica, poslovi izid pa je bil v uradni evidenci AJPES objavljen dne 3. 5. 2011, torej več kot eno leto pred izdajo izpodbijane prvostopenjske odločbe. Niti iz upravnega postopka niti iz postopka pred sodiščem prve stopnje ne izhaja, zakaj do izdaje izpodbijanih odločb tožena stranka ni razpolagala s podatki iz odločb o odmeri dohodnine oz. s podatki iz davčnega obračuna akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za preteklo leto za tožničinega moža, čeprav je bil poslovni izid objavljen že 3. 5. 2011. Davek od dohodka iz dejavnosti sicer ni odmerjen, kadar zavezanec z obdavčljivimi dohodki ne dosega zneska splošne olajšave po 1. odst. 111. čl. Zakona o dohodnini (ZDoh-2, Ur. l. RS, št. 117/06). Ta je, upoštevajoč Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine (Ur. list RS, št. 104/09) za leto 2010 znašala 3.100,17 EUR. V takšnem primeru davčni organ na podlagi 268. čl. Zakona o davčnem postopku (ZdavP, Ur. l. RS, št. 117/06) ne sestavi informativnega izračuna dohodnine za davčnega zavezanca (ne izda odločbe). Če podatki o dohodku zavezanca za konkretno leto niso ugotovljeni z odločbo DURS, mora tožena stranka podatke o dejanskem premoženjskem stanju zavezanca pridobiti od DURS po uradni dolžnosti že na podlagi 51. čl. ZUPJS. Ker tega ni storila, temveč je zgolj pavšalno navajala, da podatki iz odločbe davčnega organa iz preteklega leta niso bili na voljo v njenem Informacijskem sistemu (ni pa predložila nobenega dokaza, da podatki o dejanskem premoženjskem stanju tožničinega partnerja za leto 2010 niso bili na voljo niti v informacijskem sistemu DURS), ni bilo nobene pravne podlage, da bi tožena stranka pri izračunu dohodka upoštevala podatke iz odločbe DURS iz predpreteklega leta (2009).(1) Zakonsko določilo, po katerem se pri ugotavljanju upravičenosti do pravice iz javnih sredstev primarno uporabijo podatki iz odločb o odmeri dohodnine (2. odst. 15. čl. ZUPJS), je torej po teleološki razlagi potrebno razumeti tako, da se primarno uporabijo podatki, ki jih o dohodkih zavezancev vodi Davčna uprava RS, in to ne glede na to, ali je ta podatek razviden iz izdane odločbe, ali pa iz potrdila o dohodkih, ki ima podlago v uradni evidenci DURS.

Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno odpravilo izpodbijane odločbe ter zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zadevo vrnilo v ponovni postopek in odločanje toženi stranki. Tožena stranka bo tako v ponovljenem postopku, pri izračunu dohodka družine tožeče stranke, morala od DURS najprej pridobiti podatek o dohodku tožničinega moža v letu 2010, nadalje pa upoštevati 14. čl. ZUPJS ter 15. čl. Pravilnika o načinu upoštevanja dohodkov pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev in prispevka k plačilu družinskega pomočnika (Ur. l. RS, št. 93/2011 - Pravilnik). Skladno z navedenima določbama se namreč v primeru, ko dohodek iz dejavnosti na mesečni ravni ne dosega višine bruto minimalne plače, kot mesečni dohodek iz dejavnosti upošteva dohodek v višini 75 % bruto minimalne plače oziroma se kot letni dohodek šteje 75 % bruto minimalne plače pomnožene z 12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Tožnica sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo iz razloga, ker odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k rešitvi tega socialnega spora (1. odst. 165.čl. ZPP v zvezi s 155. čl. ZPP).

Op. št. (1): Enako stališče je pritožbeno sodišče že zavzelo v odločbah opr. št. Psp 257/2013 z dne 24. 10. 2013 in opr. št. Psp 459/2013 z dne 16. 1. 2013