Jedro

Pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena ZIZ mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena ZZK-1, podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve. Za izbris zaznambe torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 14.9.2011 zavrnilo zemljiškoknjižni predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve pri solastninskem deležu T.H. na nepremičnini s parc. št. 694/0 k.o. P., vpisani v korist imetnika A.C. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor predlagatelja zoper ta sklep in slednjega potrdila. Ugotovila je, da predlogu priložena pravnomočna sodna odločba ne predstavlja pravnega temelja za dovolitev izbrisa sporne zaznambe.

Zoper sklep se po svojem pooblaščencu pravočasno pritožuje predlagatelj, ki opozarja, da je sklep o ustavitvi postopka z dne 26.5.2010, opremljen s klavzulo pravnomočnosti, pravilna in zadostna podlaga za izbris zaznambe. V sklepu Okrajnega sodišča v Krškem z dne 4.12.2009, P 1, je namreč določeno, da začasna odredba velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi, ta rok pa se je iztekel dne 14.7.2010, saj je sklep o ustavitvi postopka postal pravnomočen dne 14.6.2010. Predlagatelj je predlog za izbris zaznambe vložil dne 30.6.2011, torej skoraj leto dni po pravnomočnosti samega zaključka pravdne zadeve, in mu pravilno priložil sklep o ustavitvi postopka, pri čemer sta stranki in opravilni številki zadeve v sklepu o začasni odredbi in sklepu o ustavitvi postopka enaki (P 1), kar nedvomno dokazuje, da gre za isti postopek. Upoštevati je potrebno tudi, da je bila začasna odredba izdana v predlagateljevo korist, torej v korist osebe, ki predlaga izbris zaznambe, zaradi česar ni logično, da sodišče zavrača takšen izbris. Tako je pritožbeno sodišče odločilo v zadevi z opr. št. VSL II Cp 4831/2010, v kateri je odločalo o pritožbi v podobnem primeru, kot je konkretni.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pogoji za izbris začasne odredbe ne nastopijo avtomatično s potekom časa, za katerega je bila izdana, kot v konkretnem primeru, ko je bila veljavnost začasne odredbe določena za čas 30 dni po pravnomočnosti sodbe. Glede na določbo prvega odstavka 278. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju mora namreč sodišče v primeru, ko izteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, izdati sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ki je, skladno z določbama tretjega in četrtega odstavka 100. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), podlaga za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, vpisane na podlagi začasne odredbe, in mora biti priložen zemljiškoknjižnemu predlogu. Za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve torej ne zadošča predložitev sklepa o ustavitvi pravdnega postopka, v katerem je bila izdana začasna odredba, ampak je potreben (tudi) sklep o ustavitvi postopka zavarovanja, ki je znotraj tega pravdnega postopka potekal v zvezi z začasno odredbo, in o razveljavitvi opravljenih dejanj zavarovanja. Pritožnik zato ne more uspeti s ponavljanjem svojih ugovornih navedb o tem, da je bila začasna odredba v zadevi Okrajnega sodišča v Krškem z opr. št. P 1 izdana za čas 30 dni po pravnomočnosti sodbe v tej zadevi, da je sodišče dne 26.5.2010 pravdni postopek ustavilo, da je sklep postal pravnomočen dne 14.6.2010, da je rok 30 dni od pravnomočno zaključenega postopka potekel dne 14.7.2010, da je zato njegov predlog za izbris, vložen dne 30.6.2011, dopusten in da je pravnomočen sklep o ustavitvi pravdnega postopka pravilna in zadostna podlaga za izbris. Pritožnik prav tako ne more uspeti s sklicevanjem na odločitev v zadevi VSL II Cp 4831/2010, v kateri je sodišče obravnavalo drugačno dejansko stanje, kot v konkretnem primeru, saj je bil predlogu za izbris zaznambe pravilno priložen sklep o ustavitvi postopka zavarovanja in razveljavitvi opravljenih dejanj, ne pa sklep o ustavitvi pravdnega postopka, znotraj katerega je v zvezi z začasno odredbo potekal postopek zavarovanja, kot v konkretnem primeru. Pritožnik se neuspešno sklicuje tudi na okoliščino, da je zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve vpisana v njegovo korist, saj je zemljiškoknjižni postopek strogo formalen in morajo biti zato predlogu priložene vse listine, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, pri čemer morajo te po vsebini in drugih lastnostih ustrezati zakonskim pogojem (148. člen ZZK-1), zakon pa glede izbrisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve v primeru, ko ga predlaga oseba, v katere korist je vpisana zaznamba, ne določa nobene izjeme glede potrebne podlage1. Pritožbeno sodišče je zato neutemeljeno pritožbo, skladno z določbo 2. točke drugega odstavka 161. člena ZZK-1, zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.