Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče hkrati z zaznambo izvršbe po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke. A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu ZIZ dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka).

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu pod tč. I.2. glede vknjižbe hipoteke spremeni tako, da se namesto vknjižbe hipoteke opravi vpis: „2. zaznamba sklepa o izvršbi ima pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja, to je 29. 6. 2006.“ V preostalem se pritožba zavrne in v izpodbijanem a nespremenjenem delu (glede zaznambe izvršbe) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Hkrati se dovoljuje izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (o zaznambi izvršbe).

Predlog udeleženca za povrnitev stroškov pritožbenega stroška se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim zemljiškoknjižnim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje na podlagi prvega odstavka 86. člena in 4. točke 127. člena ZZK-1, obvestila izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani), prejetega dne 12. 5. 2009 ter temu priloženega sklepa o izvršbi 0814 In 1264/2008 z dne 4. 5. 2009 po uradni dolžnosti pri parcelah št. 180/5 in 180/6, vpisanih v vl. št. 1761 k.o. X, last navedenega udeleženca, dovolila vpis zaznambe sklepa o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve upnice: B. S., d.d., ter vknjižbo hipoteke za terjatev v znesku 270.301,24 EUR s pripadki.

Zoper sklep se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev postopkovnih pravil pritožuje udeleženec s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi meni, da je sklep dejansko in pravno neutemeljen. Upnica ima namreč že vknjiženo hipoteko. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke je tako nepotrebna, saj se bo sicer upnica dvakrat vknjižila in tako imela dve hipoteki, ki bosta omogočali dvakratno poplačilo. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke bi bili potrebni, če upnica ne bi imela vknjižene hipoteke, le-ta pa je že vknjižena.

Pritožba je delno utemeljena.

Zemljiškoknjižno sodišče na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu je priložen sklep o izvršbi, po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino (86. člen ZZK-1). Hkrati z zaznambo izvršbe sodišče po uradni dolžnosti dovoli tudi vknjižbo hipoteke (88. člen ZZK-1). A slednjo le, če ni že vknjižena, kar se zgodi v primeru, ko se v postopku zavarovanja po 244. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) dovoli (in vknjiži) zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka). Izvršbo za uveljavitev zastavne pravice na podlagi sporazuma strank ureja 253. člen ZIZ in določa, da sodišče, če dolžnik ob zapadlosti ne izpolni zavarovane obveznosti, zaradi njenega poplačila na predlog upnika s sklepom dovoli in opravi izvršbo na zastavljeno stvar ali pravico (izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi iz prvega odstavka je notarski zapis iz 250. člena ZIZ); po tretjem odstavku ima zaznamba sklepa o izvršbi na nepremičnino (prvi odstavek 170. člena) pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno na podlagi obvestila izvršilnega sodišča (Okrajnega sodišča v Ljubljani) in temu priloženega sklepa o izvršbi dovolilo vpis zaznambe sklepa o izvršbi zaradi izterjave denarne terjatve upnice B. S., d.d., in je pritožba glede zaznambe izvršbe neutemeljena. Neutemeljeno pa je, kot utemeljeno opozarja pritožba, sodišče prve stopnje dovolilo vknjižbo (že vknjižene) hipoteke (za terjatev v znesku 270.301,24 EUR s pripadki).

Na podlagi 2. in 3. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK-1(1) je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo v delu pod tč. I.2. glede vknjižbe hipoteke tako, da se namesto vknjižbe hipoteke opravi vpis, da ima zaznamba sklepa o izvršbi pravni učinek od dneva vknjižbe zastavne pravice na nepremičnini v postopku zavarovanja, to je 29. 6. 2006, v preostalem pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu (glede zaznambe izvršbe) potrdilo izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice ter hkrati dovolilo še izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa (o zaznambi izvršbe).

Predlog udeleženca za povrnitev stroškov pritožbenega stroška je pritožbeno sodišče kot neutemeljen zavrnilo. Zemljiškoknjižni postopek je namreč posebna vrsta nepravdnega postopka (2), v katerem udeleženci praviloma trpijo vsak svoje stroške (3).

(1) Po drugem odstavku 91. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1C, Uradni list RS, št. 25/2011, objavljen 4. 4. 2011, ki velja od 5. 4. 2011) se za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče odloči o vpisu do 1. maja 2011, razen postopkov iz 2. točke prejšnjega odstavka (spremenjen oziroma nov 161. člen zakona se uporablja (1) za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči o vpisu, in (2) za postopke, v katerih zemljiškoknjižno sodišče pred 1. majem 2011 odloči o vpisu, če (a) je bodisi višje sodišče pred 1. majem 2011 razveljavilo sklep o vpisu in zemljiškoknjižno sodišče do 1. maja 2011 še ne odloči znova o vpisu, (b) bodisi višje sodišče po 1. maju 2011 razveljavi sklep o vpisu) uporablja določba 161. člena Zakona o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 58/03, 34/08).

(2) Drugi odstavek 120. člena ZZK-1;

(3) Prvi odstavek 35. člena ZNP;