Jedro

Prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v točkah 2 in 3 izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi (1. točka izreka), zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe (2. točka izreka) ter predlog za omejitev izvršbe (3. točka izreka). Nadalje je odločilo, da dolžnik sam krije svoje stroške (4. točka izreka), upniku pa je dolžan povrniti stroške odgovora na ugovor v višini 1.184,62 EUR, v roku 8 dni od vročitve tega sklepa, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Hkrati je odločilo, da upnik sam krije svoje stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe in odgovora na predlog za omejitev izvršbe (5. točka izreka).

2. Zoper odločitvi o zavrnitvi predlogov za odlog in omejitev izvršbe (2. in 3. točka izreka) se pritožuje dolžnik. V pritožbenem predlogu se zavzema za razveljavitev izpodbijanih delov sklepa in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo odločanje. Po njegovem je sklep sodišča prve stopnje nepravilen in nezakonit. Opozori, da je v predlogu za odlog izvršbe izčrpno pojasnil vse razloge zaradi katerih meni, da je odlog izvršbe do odločitve Vrhovnega sodišča Republike Slovenije o vloženi reviziji, utemeljen. Ponovno pojasni, kakšna škoda bi mu nastala s takojšnjo izvršbo. Sodišču prve stopnje očita, da sklep v tem delu ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka. V zvezi s predlogom za omejitev izvršbe izpostavi, da le formalno razpolaga s poslovnim deležem v družbi H. A. d.o.o.. Zaradi sporov in nesoglasij z ostalimi družbeniki mu ni omogočeno izvrševanje korporacijskih pravic iz naslova poslovnega deleža. V tej zvezi se mu zdi nerazumljiva odločitev sodišča prve stopnje, da bi moral predložiti cenitev vrednosti njegovega poslovnega deleža. Pojasni, da zapisnik iz obravnave, kjer je direktorica upnika ocenila vrednost njegovega poslovnega deleža na 600.000,00 EUR, ni bil predložen kot dokaz v pravdnem postopku, temveč v izvršilnem postopku in to le v podkrepitev njegove trditve, da izvršilno sredstvo tj. rubež poslovnega deleža v družbi H. A. d.o.o. in prodaja le tega zadostuje za celotno poplačilo upnikove terjatve. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo dolžnika nasprotuje pritožbenim izvajanjem ter se zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je preizkušalo pravilnost izpodbijanih delov sklepa v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s členom 366 istega zakona ter 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

6. Uvodoma je ugotoviti, da dolžnik v pritožbi navaja, da izpodbija sklep sodišča prve stopnje v celoti, vendar pa je iz obrazložitve razvidno, da vlaga pritožbo zgolj zoper 2. in 3. točko izreka (zavrnitev predloga za odlog izvršbe in predloga za omejitev izvršbe), zato je sodišče druge stopnje v tem obsegu opravilo pritožbeni preizkus (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V pritožbi je dolžnik namreč označil in ločeno navedel (zgolj) razloge, s katerimi izpodbija odločitev o predlogu za odlog izvršbe in razloge, s katerimi izpodbija odločitev o predlogu za omejitev izvršbe.

Pritožba zoper zavrnitev predloga za odlog izvršbe

7. Sodišče prve stopnje je v 2. točki izreka zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe. Po preizkusu izpodbijanega dela sklepa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo 71. člen ZIZ. Prav tako ni pritrditi pritožbenemu očitku, da je sodišče absolutno bistveno kršilo določbe postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani del sklepa vse razloge o odločilnih dejstvih. Sodišče druge stopnje se v izogib nepotrebnemu ponavljanju sklicuje na te razloge in kot pravilen povzema zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo in da bi bila ta škoda večja od tiste, ki bi zaradi odloga nastala upniku. Okoliščine, katere je dolžnik izpostavljal ter dejstva, na katera se je skliceval v predlogu in ki jih pravilno v obrazložitvi izpodbijanega sklepa povzema sodišče prve stopnje (tretji odstavek na strani 4), tudi po oceni sodišča druge stopnje ne predstavljajo pravno relevantne škode v smislu 71. člena ZIZ. Pri tem je potrebno ponovno poudariti, da prodaja poslovnih deležev v družbah H. A. d.o.o. in N. A. d.o.o., sicer lahko predstavlja problem in prinaša določene spremembe v upravljanju teh gospodarskih družb, vendar realizacija izvršbe sama po sebi ne predstavlja tiste škode, ki je varovana z 71. členom ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, namreč ni mogoče šteti kot škodo, ki bi opravičevala odlog izvršbe. Upoštevna škoda mora nastati oziroma se odraziti v nekih drugih dobrinah, čemur pa v obravnavanem primeru glede na navedbe v predlogu in pritožbena izvajanja dolžnika ni mogoče pritrditi. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predlog dolžnika za odlog izvršbe utemeljeno zavrnilo.

8. Pritožba s svojimi izvajanji na pravilnost izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Škoda, na katero v pritožbi ponovno opozarja dolžnik, ni pravno priznana škoda v smislu pravnega standarda po prvem odstavku 71. člena ZIZ. Pritožbena izvajanja, ki dejansko predstavljajo ponovitev navedb iz predloga za odlog, so tako neutemeljena.

9. Ker niso podani ne pritožbeni razlogi, ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se pritožba dolžnika v tem delu kot neutemeljena zavrne in se v 2. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

Pritožba zoper zavrnitev predloga za omejitev izvršbe

10. Sodišče prve stopnje je pri presoji predloga dolžnika za omejitev izvršbe na njegov 20 - odstotni poslovni delež v družbi H. A. d.o.o. pravilno izhajalo iz določbe drugega odstavka 34. člena ZIZ, ki omogoča omejitev že dovoljene izvršbe na dolžnikov predlog tako, da se ta opravi samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za poplačilo terjatve. Namen te določbe je, da se prekomerno ne posega na dolžnikovo lastnino, a to ne sme biti v škodo upnika. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče poskušalo opraviti primerjavo med terjatvijo upnika in vrednostjo s strani dolžnika predlaganega predmeta, na katerega se naj poseže z izvršbo. Glede na dolžnikove navedbe in predložene dokaze je ocenilo, da le ta ni izkazal, da bo že (samo) prodaja njegovega poslovnega deleža v družbi H. A. d.o.o. zadoščala za poplačilo upnikove terjatve. Tudi po oceni sodišča druge stopnje dolžnik zgolj s sklicevanjem na izjavo zakonite zastopnice upnika, da je dolžnikov poslovni delež v omenjeni družbi vreden 600.000,00 EUR, ki jo je ta nenazadnje podala v drugem postopku in za drug namen, na naroku za glavno obravnavo v pravdni zadevi med upnikom in dolžnikom pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani Pd .../2010 je izjavila, da je „svoj 20-odstotni delež v družbi pripravljena prodati za 600.000,00 EUR”, (zaenkrat) ni izkazal, da bo upnikova terjatev lahko poplačana že zgolj s prodajo tega poslovnega deleža. Ker dolžnik dokaznega bremena ni zmogel, v tej fazi postopka ni mogoče zaključiti, da bo prodaja dolžnikovega poslovnega deleža v družbi H. A. d.o.o. zadoščala za poplačilo upnikove terjatve, kar je pogoj za omejitev izvršbe iz drugega odstavka 34. člena ZIZ. Taka odločitev sodišča prve stopnje pa ne izključuje možnosti kasnejše omejitve izvršbe, če bo dolžnik predložil dokaze, da vrednost njegovega poslovnega deleža v družbi H. A. d.o.o. dejansko zadošča za poplačilo upnikove terjatve. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno utemeljeno zavrnilo predlog dolžnika za omejitev izvršbe tako, da bi se ta opravila samo z rubežem dolžnikovega 20-odstotnega poslovnega deleža v družbi H. A. d.o.o..

11. Ob tem je dodati, da se z ocenjevanjem vrednosti podjetij ali deležev v njih ukvarjajo strokovnjaki z znanjem poslovnih financ in (tudi) pooblaščeni ocenjevalci vrednosti podjetij, katerih delovanje nadzoruje Slovenski inštitut za revizijo, ki je določil Hierarhijo standardov ocenjevanja vrednosti. Pri ocenjevanju je namreč potrebno upoštevati ne samo zakone, temveč tudi standarde in druge strokovne vire. Navedeno utemeljuje zaključek, da izjava o vrednosti dolžnikovega poslovnega deleža, ki jo je na naroku za glavno obravnavo v pravdni zadevi med upnikom in dolžnikom pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani Pd .../2010 podala zakonita zastopnica upnika, za katero dolžnik niti ni zatrjeval, da bi bila strokovnjakinja z znanjem poslovnih financ in sodna cenilka (drugi odstavek 178. člena ZIZ v zvezi s četrtim odstavkom 165. člena ZIZ), za obravnavani primer tudi sicer ne bi bila upoštevna.

12. Dolžnik v pritožbi pojasnjuje, da zgolj formalno razpolaga s poslovnim deležem v družbi H. A. d.o.o ter da mu zaradi sporov in nesoglasij z ostalimi družbeniki ni omogočeno izvrševanje korporacijskih pravic iz poslovnega deleža,... Navedena dejstva ne vplivajo na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, prav tako za ta postopek niso relevantna, zato se sodišče druge stopnje do njih ni posebej opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Glede na navedeno pritožba dolžnika ni utemeljena, sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ), zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v tem delu 3. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Ker dolžnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in členom 15 ZIZ). Navedbe upnika v odgovoru na pritožbo k pritožbeni presoji niso pripomogle, zato upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in 15. členom ZIZ).