Jedro

Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe po 43/1. čl. ZDSS v zvezi z 270. čl. ZIZ in 272. čl. ZIZ. Ker sodišče tožnikovih navedb ni preiskušalo v okviru navedenih členov, ampak je njegov predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi pri redni odpovedi iz poslovnega razloga ni mogoče, je njegova odločitev napačna. Zadržanje učinkovanja odpovedi pogodbe o zaposlitvi namreč ni enako začasni odredbi po ZIZ in ZDSS-1.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Delovno sodišče v Kopru sklenilo, da se zavrne predlog za izdajo začasne odredbe, da se zadrži učinkovanje prenehanja pogodbe o zaposlitvi tožnika pri toženi stranki na podlagi odpovedi direktorja tožene stranke št. KS-07/2005 z dne 10.2.2005, s katero je bila tožniku redno odpovedana pogodba o zaposlitvi za delovno mesto analitika poslovanja pri toženi stranki. Nadalje je bil zavrnjen zahtevek, da je tožena stranka dolžna v roku 3 dni tožnika pozvati nazaj na delo in da začasna odredba stopi v veljavo takoj in velja še 30 dni po pravnomočnosti odločitve v sodni zadevi in da pritožba zoper začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov.

Pritožba je utemeljena.

Tožeča stranka v pritožbi navaja, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo, ko je sicer pravilno ugotavilo, da določba 1. ost. 85. čl. ZDR ne predvideva zadržanja učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi v primeru redne odpovedi iz poslovnega razloga; to pa ne pomeni, da se začasna odredba ne bi mogla sicer izdati. Že v predlogu za izdajo začasne odredbe je tožnik navajal, da temelji predlog na 43. čl. ZDSS v zvezi z 272. in

270. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanj. Pritožba navaja, da ZDR določa natančnejše pogoje za izdajo začasne odredbe o določenih primerih odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar ne izključuje začasne odredbe v drugih primerih, seveda, v kolikor so izpolnjeni pogoji iz ZDSS in v povezavi z določbami ZIZ.

Pritožnik se je ponovno zglasil na inšpektoratu za delo v Kopru, kjer mu je inšpektor povedal, da je v petek, dne 1.4.2005, izdal toženi stranki odločbo, s katero je zadržal učinkovanje odpovedi, ki je predmet tega spora. Pritožbeno sodišče naj prvostopenjskemu sodišču naloži, da od inšpektorata pridobi spis, ki ga je vodil v predmetni zadevi. Pritožnik navaja, da je pridobil novo zdravniško spričevalo, iz katerega izhaja, da je njegovo zdravstveno stanje še vedno poslabšano in s tem izkazuje nastanek težko nadomestljive škode, do katere bi prišlo v primeru, če sodišče ne bi izdalo začasne odredbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, kar pritožba pravilno uveljavlja, da je tožnik v tožbi in predlogu za izdajo začasne odredbe v odstavku pod navedbo VIII. izrecno predlagal izdajo začasne odredbe po 1. odst. 43. čl. ZDSS v zv. z 272. in 270. čl. ZIZ.

Navaja tudi razlog za izdajo začasne odredbe in sicer preprečitev nastanka težko nadomestljive škode, hkrati pa, da tožena stranka ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastala tožniku. Sodišče prve stopnje je obrazložilo zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe zgolj upoštevaje določbo 85. čl. Zakona o delovnih razmerjih. ZDR v tej določbi ne govori o začasni odredbi, saj zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni začasna odredba na podlagi ZDSS in ZIZ. Tožnik je s predlogom za izdajo začasne odredbe uveljavljal druge razloge po 43. čl. Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, ki jih določa Zakon o izvršbi in zavarovanju, to je po 272. in 270. čl. ZIZ. Teh razlogov sodišče sploh ni obravnavalo, ko bi jih moralo, že glede na predlog za izdajo začasne odredbe. Tožnik je navajal nekatere konkretne razloge, ki bi jih sodišče moralo preizkusiti: da gre za fiktivno ukinjanje delovnega mesta, ker se okoliščine poslovanja niso bistveno spremenile glede delovnega mesta analitika poslovanja, izpodbijana odpoved je bila sprejeta, predno je začel veljati spremenjeni akt o sistemizaciji delovnih mest; tožnik je hkrati prejel obvestilo o nameravani odpovedi kot tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar ni skladno s 83. čl. ZDR in tudi, da je bil tožnik 4.2.2005 izvoljen za sindikalnega zaupnika in bi mu tožena stranka lahko odpovedala pogodbo o zaposliti samo ob soglasju sindikata, ki ga pa sindikat nikoli ni dal; tožnik navaja tudi poslabšanje zdravstvenega stanja in da mu nastaja nenadomestljiva škoda. Ta navajana dejstva, po potrebi tudi po opravljenem naroku, bo sodišče ocenilo, ali je podan utemeljen razlog za izdajo začasne odredbe po 270. in 272. čl. ZIZ.

Zaradi navedenega je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep, da bo sodišče prve stopnje v nakazani smeri ugotavljalo in ocenilo dejstva, ki so pomembna za odločitev o predlagani začasni odredbi. Zato je bilo treba razveljaviti izpodbijani sklep in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Zaradi razveljavitve izpodbijanega sklepa je bilo treba tudi odločiti, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka, o katerih se bo odločilo s končno odločbo.